Prepoved približevanja je orodje v rokah države s katerim kaznuje storilce nasilja. Ukrep pride v poštev predvsem v boju proti partnerskemu nasilju. Država želi pomagati žrtvam in poskrbi za učinkovito zaščito žrtve v primeru nasilja v družini. Prva izmed odločb, ki na to opozarja je odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: „ESČP“) izdana leta 2007 v zadevi Kontrova proti Slovaški. Slednja ugotavlja, da je nasilje v družini kršitev temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, do družinskega življenja, prepoved diskriminacije in prepoved mučenja.

60. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: „ZNPPol“)[1] določa, da če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, humanitarnih in nevladnih organizacij, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti.[2]

Policija izreče ukrep prepovedi približevanja za 48 ur, preiskovalni sodnik pa ga lahko podaljša do 15 dni, po izteku pa na predlog žrtve še do 60 dni. V sami odredbi oziroma sklepu, ki ga izda preiskovalni sodnik se določita oseba in kraj, ki se mu storilec ne sme približati na določeno razdaljo.

Prav tako lahko sodišče v nepravdnem postopku na predlog žrtve izreče prepoved približevanja skladno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju: „ZPND“)[3] v trajanju do 12 mesecev z možnostjo večkratnega podaljševanja. V primeru podaljšanja tovrstnega ukrepa morajo biti podane utemeljene okoliščine, na podlagi katerih bi bila vložitev predloga o prepovedi približevanja utemeljena.

Skladno s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Cp 129/2020, se doba trajanja prepovedi približevanja določi v razmerju z intenziteto same kršitve.

Sodišče lahko torej skladno z 22. d členom ZPND izda obrazložen sklep, kadar iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok ali je to potrebno zaradi varstva koristi otroka. Sodišče s sklepom odloči o ukrepu, ne da bi poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja.

Sodišče lahko skladno z 19. členom ZPND povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, zlasti:
– prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev,
– prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev,
– prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec…),
– prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb,
– prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo,
– prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev,
– odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi v skladu z 21. členom tega zakona.

Navedene ukrepe lahko sodišče izreče tudi:
– če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice,
– če je povzročitelj nasilja protipravno vstopil v stanovanje, v katerem živi žrtev, v prostore kjer dela, ali kako drugače motil njeno mirno posest,
– če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje, na primer z zasledovanjem ali uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo,
– če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje z uporabo oziroma objavljanjem osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev.

Nadalje sodišče v sklepu, s katerim izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ZPND ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona. Denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo, o izvršbi glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti.

Poleg sklepa o izrečeni denarni kazni, sodišče izda tudi nov sklep, s katerim določi kršitelju tudi nov rok za izpolnitev obveznosti ter izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik v novem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.

Ker je namen postopka zagotovitev varnosti žrtve, so postopki nujni in prednostni.

[1]Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)

[2]Katja Filipčič, Eva Bertok, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana 75, 2024, str. 44 do 58

[3]Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)