V zadnjem času veliko opevana predporočna pogodba ali bolj pravno pravilno pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je v slovenskem pravnem redu ugledala luč z uveljavitvijo Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) aprila leta 2019.
V 85. členu DZ je definirana pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (v nadaljevanju tudi: pogodba), kot pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskopravnega režima, ki se razlikuje od zakonitega. Na tem mestu velja dodati, da se pogodba lahko sklene tudi že v času trajanja zakonske zveze ali pa celo med partnerjema, ki se ne želita poročiti, temveč želita le urediti medsebojna premoženjska razmerja. Dogovorjeni pogodbeni premoženjski režim velja od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, seveda, v kolikor s pogodbo ni določeno drugače.
Zakon ne opredeljuje natančne vsebine takšne pogodbe, vendar pa tovrstne pogodbe še vseeno ne smejo vsebovati določb, ki so v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali so v nasprotju z moralnimi načeli. Pogodba s slednjimi določili bi bila nična pogodba.¹ V kolikor je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij neveljavna, za zakonca velja zakoniti premoženjski režim. DZ deli premoženje zakoncev na skupno premoženje in na posebno premoženje.
67. člena DZ določa, da so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Nadalje 74 .člen DZ določa, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva. Pri čemer pa je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto premoženje, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.² Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.³
S predporočno pogodbo lahko partnerja / zakonca uredita svoje premoženjsko razmerje za čas trajanja njune zveze, prav tako pa tudi za primer razveze le-te. Takšen pogodbeni premoženjskopravni režim za zakonca velja od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se ne dogovorita drugače. Takšna pogodba učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga bodoča zakonca v pogodbi določita.
V členu 86. DZ je določeno, da pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko vsebuje tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer zakonske zveze.
Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij mora biti sklenjena v notarskem zapisu in se vpiše v register[4] pogodb pri Notarski zbornici Slovenije. Nadalje zakon določa v 87. členu notarjevo obveznost pojasnitve. Kar pomeni, da mora notar pred sklenitvijo predporočne pogodbe zakonca seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom in ju tudi poučiti o premoženjskih pravicah in obveznosti, ki jih določa zakon.
Vsled navedenemu lahko vidimo prednost pri sklenitvi predporočne pogodbe, saj se z njo zakonca / partnerja lahko sama, arbitrarno dogovorita o premoženjskopravnih razmerjih, pri čemer pa to prihrani ogromno časa in denarja, v primeru, ko pride do razveze zakonske zveze oz. razpada zakonske skupnosti. Pri sklenitvi pogodbe pa vsekakor svetujemo, da je le-ta dobro pripravljena s strani odvetnika, da se kar se da natančno določi in zaščiti interese obeh strank. Pripravo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v naši pisarni pozdravljamo.
[1] Nična je kot primer določba, da za prodajo solatne nepremičnine ni potrebno soglasje drugega zakonca / partnerja.
[2] 1. odst. 77. člena DZ.
[3] 2. odst. 77. člena DZ.
[4] Glej 90. – 94. člen DZ.