Za hiter tempo življenja, ki ga živi mnogo ljudi, je nujno potrebna učinkovita mobilnost, zato si danes življenja brez vozniškega dovoljenja praktično ne znamo predstavljati. Odvzem vozniškega dovoljenja je torej za mnoge ljudi huda izguba, v sledečem prispevku pa je podano, kakšen je postopek odvzema in prenehanja vozniškega dovoljenja in kakšne so pravne možnosti osebe v tem postopku.
Kot je bilo že omenjeno, je vozniško dovoljenje velikega pomena za mnogo ljudi, zato je tudi ustrezno in podrobno regulirano v več pravnih predpisih – Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakon o prekrških (ZP-1), Zakon o voznikih (ZVoz-1), Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Kazenski zakonik (KZ-1) in drugi. ZKP in KZ-1 odvzem vozniškega dovoljenja urejata kot varnostni ukrep za storilce kaznivih dejanj, kar za ta prispevek ni relevantno.
Po 22. členu ZPrCP policist prepove vozniku nadaljevati vožnjo in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje:
– če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno,
– če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana voznikova sposobnost za vožnjo,
– če voznik ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju,
– če voznik vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane v njegovo vozniško dovoljenje,
– če voznik prekorači dovoljeni čas trajanja vožnje ali ne izkoristi predpisanega počitka,
– če je vozniško dovoljenje neveljavno,
– če voznik stori prekršek, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.
Zadnji primer se edini rešuje po sodni poti in je podrobneje urejen v 113.a in nadaljnjih členih ZP-1, kjer je urejen postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ter v 202.č in nadaljnjih členih ZP-1, kjer je urejen postopek o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – v omenjenem primeru se namreč vodita dva postopka, ki bosta podrobneje predstavljena v nadaljevanju.
113.a člen ZP-1 v prvem odstavku določa, da mora prekrškovni organ v 5 dneh od ugotovitve prekrška in storilca, predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V 22. členu ZP-1 je določeno, da je to število 18 kazenskih točk, 6. člen ZPrCP pa določa, da je za voznike začetnike to število 7 kazenskih točk – če je voznik dosegel ali presegel 18 (voznik začetnik pa 7) kazenskih točk v času dveh let, mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče izreče za vse kategorije, za katere je storilec imel dovoljenje, razen če je z zakonom določeno drugače.
18 kazenskih točk se poleg denarne kazni izreče za sledeče primere:
– vožnja v nasprotno smer na avtocesti in hitri cesti (30. člen ZPrCP),
– vožnja v nasprotno smer na cesti z vsaj dvema prometnima pasovoma (38. člen ZPrCP),
– prekoračena hitrost za več kot 30 km/h v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju skupnega prometnega prostora (46. ZPrCP),
– prekoračena hitrost za več kot 30 km/h v območju omejene hitrosti (46. ZPrCP),
– prekoračena hitrost za več kot 50 km/h v naselju (46. ZPrCP),
– prekoračena hitrost za več kot 50 km/h zunaj naselja, razen na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami (46. ZPrCP),
– vožnja pod vplivom alkohola v količini 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (105. ZPrCP),
– vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (106. ZPrCP),
– ravnanje v nasprotju s policistovo odredbo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali odredbo strokovnega pregleda (107. ZPrCP),
– pobeg udeleženca s kraja prometne nesreče (110. ZPrCP).
Nadaljnje 113.a člen ZP-1 v drugem odstavku določa, da če pooblaščena uradna oseba na kraju prekrška ugotovi, da so podani pogoji iz prvega odstavka, storilcu takoj prepove nadaljnjo vožnjo in mu odvzame vozniško dovoljenje ter mu o tem izda potrdilo, vozniško dovoljenje pa s predlogom za odvzem pošlje sodišču. Če storilec ne izroči vozniškega dovoljenja, mu pooblaščena uradna oseba na kraju samem prepove nadaljnjo vožnjo in to prepoved z navedbo, da vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto, zaznamuje na potrdilu. Ta zaznamba gre storilcu v škodo, zato tu velja opozoriti, da je potrebno vozniško dovoljenje vedno nositi s seboj in ga vedno izročiti pooblaščeni uradni osebi. Če storilec pri sebi nima vozniškega dovoljenja v fizični obliki ali se izmika odvzemu vozniškega dovoljenja, se ga lahko še dodatno kaznuje z globo – 252. člen ZIKZ-1 določa globo za tistega, ki se izmika odvzemu vozniškega dovoljenja, in sicer od 150,00 EUR do 500,00 EUR. Tretji odstavek 113a. člena določa, da če je prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom ali na drug način, zaradi katerega storilec s kršitvijo ni bil seznanjen na kraju kršitve, se storilcu vožnja prepove in vozniško dovoljenje odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda na predlog prekrškovnega organa.
Sodišče o predlogu prekrškovnega organa iz prej omenjenega prvega odstavka 113.a člena ZP-1 odloči s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v 8 dneh od prejema zadeve. Zoper sklep sodišča ima v roku 3 dni obdolženec na voljo ugovor, sodišče pa nato s sklepom, ki ga izda v 30 dneh odloča o ugovoru. Zoper ta sklep sodišča imata obdolženec in prekrškovni organ pravico do pritožbe v 8 dneh od vročitve sklepa, o pritožbi pa odloča Višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh.
113.d člen ZP-1 določa, da se obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje na njegov predlog lahko vrne pred zaključkom postopka. Predlog se vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Predlogu mora biti priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz-1, sicer se predlog zavrže. Sodišče nato presoja o predlogu na podlagi zdravniškega spričevala, osebnosti obdolženca in drugih okoliščin – tu velja opozoriti, da je tekom postopka smiselno sodelovati s pristojnimi organi.
Kot je že bilo omenjeno se zoper storilca vodi tudi postopek o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. 202.č člen ZP-1 določa, da sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Zoper sklep sodišča je dovoljena pritožba v roku 8 dni od vročitve sklepa, o pritožbi pa odloča Višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh.
Po 202.d členu ZP-1 lahko storilec pri sodišču vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa sodišča. Sodišče sme odložiti izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška, in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi ZVoz-1. Pri odločanju o predlogu sodišče upošteva osebnost storilca, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po ZVoz-1. Obveznosti so udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu po ZVoz-1 ali udeležba v obeh navedenih programih. Storilec mora najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu, sodišču predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po ZVoz-1. Če sodišče ugotovi, da storilec v preizkusni dobi ni storil hujšega prekrška in da je izpolnil določene obveznosti, s sklepom odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši. Sklep sodišče izda najpozneje v 15 dneh po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.
Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v 8 dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloči Višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa. V primeru izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora voznik ponovno opraviti vozniški izpit.
Sodna praksa rešuje veliko primerov materialnega in procesnega prekrškovnega prava v zvezi z odvzemom in prenehanjem vozniškega dovoljenja. V sklepu Višjega sodišča v Ljubljani PRp 207/2020 z dne 1.10.2020 je navedeno, da je začasni odvzem vozniškega dovoljenja mogoče izreči tudi imetniku tujega vozniškega dovoljenja. To potrjuje tudi sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 9/2023 z dne 5.10.2023, kjer sodišče navaja, da začasni odvzem vozniškega dovoljenja po 113.a in 113.b členu ZP-1 ne pomeni posega v veljavnost listine, ki jo je izdal organ tuje države, in ker ukrep zasleduje namen takojšnje izločitve nevarnih voznikov iz cestnega prometa s ciljem zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja, ga je mogoče izreči tudi imetnikom tujih vozniških dovoljenj. Sodišča prav tako vsebinsko dopolnjujejo pomen „utemeljenega suma“ storitve prekrška, in sicer je v sklepih Višjega sodišča v Celju PRp 43/2023 z dne 14.4.2023 in PRp 73/2023 z dne 30.6.2023 navedeno, da utemeljen sum izhaja iz zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, in iz zapisnika o alkoholiziranosti. Dodatno je v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani PRp 233/2020 z dne 22.10.2020 navedeno, da za dokazni standard „utemeljen sum“ storitve prekrška s strani storilke zadošča poleg fotografij in zapisnika o opravljenih meritvah hitrosti tudi ugotovitev, da je obdolženka lastnica motornega vozila, s čimer se uveljavi zakonska domneva iz 8. člena ZPrCP, da je bila kot lastnica tudi voznica tega vozila v času storitve prekrška, dokler obdolženka s predložitvijo dokazil ne vzbudi razumnega dvoma o tem dejstvu in o upravičenosti domneve, da je bila voznica.