Odpravnina je enkratno izplačilo, ki ga delodajalec izplača delavcu ob prenehanju delovnega razmerja, pri čemer pa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) določa primere, kdaj je delavec upravičen do te pravice.

V primeru, ko delodajalec delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je delavec upravičen do odpravnine. Delavcu pa odpravnina pripada tudi v primeru, ko le-temu preneha pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za določen čas, tj. po poteku tega časa in pa v primeru upokojitve delavca ali pa navsezadnje v primeru, ko delavec poda izredno odpoved, iz razlogov na strani delodajalca, navedenih v 111. členu ZDR-1.

ZDR-1 v 108. členu določa, da je osnova za izračun višine odpravnine povprečna mesečna plača delavca zadnjih treh mesecev, ki jo je prejemal, in sicer pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Poudariti velja, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika prej omenjene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Odpravnina se tako delavcu praviloma izplača pri zadnji plači. Pri vsem skupaj velja omeniti tudi to, da je delavec upravičen do odpravnine po ZDR-1, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, pri čemer se v to obdobje všteva tudi zaposlitev pri pravnih prednikih delodajalca.

Do odpravnine je delavec upravičen, če prejme pisno odpoved pogodbe (npr. iz poslovnih razlogov), pri čemer mora delodajalec tozadevno odpoved tudi ustrezno utemeljiti. Odpoved iz poslovnih razlogov¹ je dovoljena le v primeru, ko potreba po opravljanju določenega dela trajno preneha.

V primeru, ko pa je delavec prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pa se odpravnina delavcu izplača, kadar le-ta ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov oz. ne izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, katere določa zakon ali drug ustrezen veljaven predpis.

V primeru, ko ima delavec z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa je potrebno razlikovati dva primera, in sicer i) ko poteče čas, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena in ii) ko nastopi odpoved takšne pogodbe. V primeru, ko je pogodba o zaposlitvi sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove, ki predstavlja povprečno mesečno plačo delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe. ZDR-1 pa določa tudi primere, ko delavec do te pravice, tj. do odpravnine ni upravičen, čeprav ima sklenjeno pogodbo za določen čas. Takšni primeri so i) ko je pogodba sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, ii) ko gre za pogodbo za sezonsko delo, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, iii) ko je pogodba sklenjena za opravljanje javnih del in iv). ko je pogodba sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja po zakonu. V slednjih primerih tako delavec ni upravičen do odpravnine.

ZDR-1 pravico do odpravnine ob upokojitvi ureja v 132. členu, vključno s pogoji za izplačilo odpravnine ob upokojitvi in njeno višino. Delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se nato upokoji, pripada odpravnina v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece ali pa v višini dveh povprečnih delavčevih plač v zadnjih treh mesecih (pred upokojitvijo) pri delodajalcu, v kolikor je slednje za delavca ugodneje. Pri delni upokojitvi, ko je delavec pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine, če mu preneha pogodba o zaposlitvi in sklene novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Delodajalec mora pripraviti pisni obračun odpravnine in jo nakazati na delavčev transakcijski račun, razen če kolektivna pogodba v dejavnosti določa drugačen način izplačila.

Glede na vse navedeno delavcu pravica do odpravnine pripada v več primerih, in sicer ko delodajalec delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, ko delavcu preneha pogodba o zaposlitvi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, v primeru delavčeve upokojitve in v primeru, ko delavec poda izredno odpoved, iz razlogov na strani delodajalca.

[1] VDSS sklep Pdp 47/2011, z dne 22.4.2011.