Razdedinjenje nujnih dedičev je v slovenski zakonodaji urejeno v Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju: ZD).

V 42. členu ZD so določeni vzroki razdedinjenja, in sicer je določeno, da oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža 1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, 2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše in 3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Določeno je tudi, da je razdedinjenje lahko popolno ali delno.

Iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 80/2019 z dne 6.2.2020 izhaja, da je razdedinjenje kazen zapustnika svojemu potencialnemu nujnemu dediču, ki je dovoljena, če je podan kateri od zakonskih pogojev za razdedinjenje. Ali je tak razlog (in sicer prav tisti, ki ga je kot razlog za razdedinjenje navedel zapustnik) podan, se presoja po stanju, kakršno je bilo v času, ko je zapustnik napravil oporoko, s katero je nujnega dediča razdedinil.

Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1531/2018 z dne 7.11.2028 izhaja, da je hujša kršitev moralnih dolžnosti pravni standard, ki ga mora v vsakem posameznem primeru napolniti sodišče po presoji okoliščin konkretnega primera. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da teže vzrokov za razdedinjenje ni mogoče obravnavati le kot izraz nenaklonjenosti zapustnika do dediča, ampak morajo imeti ti vzroki tak pomen in tako težo, da dediču ne gre (niti) z zakonom zagotovljen nujni delež. Nadalje izhaja, da je vzroke za razdedinjenje zato treba razlagati ozko, iti pa mora za hujše kršitve (tudi) po merilih širše družbene morale. Kot hujša kršitev moralne dolžnosti dediča do zapustnika se šteje zlasti grobo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni ali težavah, opustitev obiskov in podobno ravnanje.

Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 3204/2007 z dne 12.3.2008 izhaja, da ravnanje toženca, ko se je do zapustnice vedel izrazito agresivno, jo večkrat udaril, jo lasal, kalil spanec, ko je loputal po vratih in vdiral v njeno spalnico, ustreza pojmu grdega ravnanja, ki je razlog za razdedinjenje.

Iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 43/2008 z dne 26.11.2009 izhaja, da na podlagi ugotovitev, da je bila sporna grožnja morda izrečena, vendar le enkrat, da je v sporih med zapustnikom in tožencem prihajalo do zaostrovanj in zmerjanj, v katerih je toženec proti zapustniku izrekel kakšno ostro besedo, in da so bili ti spori odraz skrhanih odnosov v družini, h katerim je prispeval tudi zapustnik sam, sta sodišči pravilno zaključili, da zatrjevani razlog za razdedinjenje ni podan.

ZD določa tudi pogoje za veljavnost razdedinjenja. Tako je v 43. členu ZD določeno, da mora oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje. Nadalje je določeno, da mora biti razlog za razdedinjenje podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke 42. člena ZD pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl. Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1357/2017 z dne 23.8.2017 izhaja, da v primeru, če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje, to je tisti, ki bi dobil delež razdedinjenega, če bi bilo razdedinjenje utemeljeno.

Prav tako ZD določa posledice razdedinjenja, in sicer je v 44. členu ZD določeno, da z razdedinjenjem dedič izgubi dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 371/2020 z dne 28.5.2020 izhaja, da razdedinjeni ne more dobiti ničesar iz zapuščine; če ima potomce, oni dedujejo njegov nujni delež na podlagi vstopne pravice, sicer pa se povečajo nujni deleži drugih nujnih dedičev po pravilih o prirasti.