Državni zbor je na seji 11.11.2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov (Uradni list RS, št. 91/25; v nadaljevanju: ZPZR), ki v 2. členu uzakonja pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mora biti izplačana v denarni obliki. Zakon je namreč začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, zakon je bil objavljen dne 19.11.2025 in je tako veljaven od dne 20.11.2025. Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR. Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Pravica do zimskega regresa je delovnopravna pravica, ki je vezana na sam status delavca in kot taka ni predvidena tudi za osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah (npr. samostojni podjetniki, kmeti, samozaposleni v kulturi, ipd.).

V prvem odstavku 3. člena ZPZR je določeno, da delodajalec izplača delavcu zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. V zasebnem sektorju je zaradi morebitnih likvidnostnih težav dovoljen zamik izplačila zimskega regresa v leto 2026, vendar najdlje do 31. marca naslednjega leta; v javnem sektorju odlog izplačila ne velja. Za leto 2025 veljajo posebna pravila: četrtina zneska se lahko izplača do 18.12.2025, preostanek pa do 31.3.2026, prav tako z možnostjo zamika tudi v primeru oz. zaradi nelikvidnosti.

Delavec dobi zimski regres v sorazmernem delu, kadar pri delodajalcu ni zaposlen skozi celotno koledarsko leto ali kadar dela s skrajšanim delovnim časom. Sorazmernost pa ne velja v primerih, ko delavec dela krajši čas zaradi posebnih pravic, kot so npr. invalidnost ali starševstvo. Zakon pri tem odpira dve pomembni nejasnosti: prvo je vprašanje, ali bo sorazmerni del izračunan glede na dejansko število dni zaposlitve ali po analogiji z letnim regresom iz ZDR-1 (1/12 za vsak dopolnjen mesec) in drugo, ali morajo delodajalci izplačati sorazmerni del tudi delavcem, ki so bili pri njih zaposleni v letu 2025, vendar jim je delovno razmerje prenehalo še pred začetkom veljavnosti zakona. Prehodne določbe tega izrecno ne urejajo, poleg tega pa je treba upoštevati ustavno načelo prepovedi retroaktivnosti, ki načeloma prepoveduje nalaganje obveznosti za čas pred uveljavitvijo zakona. V primeru, ko je delavec zaposlen celo koledarsko leto, vendar pri različnih delodajalcih, pa velja, da v skladu z načelom sorazmernosti vsak delodajalec delavcu izplača sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.

Zimski regres je davčno ugodnejši, saj se do višine polovice minimalne plače ne všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine. Pri tem velja tudi omejitev v povezavi z izplačili nagrad za poslovno uspešnost. Če delodajalec izplača višji znesek od zakonsko predpisanega, se presežek obravnava kot nagrada za uspešnost in se ustrezno obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja. Do predpisanega zneska se od zimskega regresa ne obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; prispevki se obračunajo le od morebitne razlike. Če je izplačan v več delih, se ob zadnjem izplačilu preveri skupna vsota in prispevki obračunajo samo od presežka.

Nadzor nad izvajanjem 2. in 3. člena ZPZR, tj. glede pravice do zimskega regresa in izplačila, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije, med tem ko nadzor nad 4., 5., 6. in 7. členom ZPZR, tj. glede obdavčitve in prispevkov, davčne osnove in stopnje dohodnine, pa opravlja nadzor Finančna uprava Republike Slovenije.

Uživalci pokojnin in invalidskih nadomestil, ki imajo po proračunskih predpisih pravico do letnega dodatka za leto 2025, so upravičeni tudi do zimskega dodatka v znesku 150 EUR. Ta dodatek bo izplačan najpozneje do 19.12.2025, tistim, ki jim bo pravica do letnega dodatka priznana naknadno, pa skupaj z izplačilom za maj 2026. Kadar je letni dodatek priznan le sorazmerno, se tudi zimski dodatek določi in izplača sorazmerno. Zimski dodatek se ne upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, od njega se ne plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, prav tako pa je izvzet iz izvršbe, davčne izvršbe in stečajne mase v osebnem stečaju. Poleg tega se od zimskega dodatka ne plača dohodnina. Sredstva za njegovo izplačilo zagotavlja državni proračun, izplačilo pa izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.