Osebni stečaj predstavlja zadnjo možnost za prezadolžene posameznike, da se rešijo finančnega bremena in začnejo znova. Eden ključnih elementov tega postopka je odpust obveznosti – institut, ki omogoča, da se dolžniku odpustijo dolgovi, ki jih v postopku ni bilo mogoče poplačati. Vendar pa odpust ne učinkuje za vse vrste terjatev. V tem članku bomo podrobno razložili, katere obveznosti se odpustijo in katere ostanejo tudi po zaključku postopka.

Osrednji zakon, ki ureja osebni stečaj in odpust obveznosti v Sloveniji je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). V 5. poglavju ZFPPIPP so določena pravila stečajnih postopkov, v oddelku 5.11. pa pravila za postopek osebnega stečaja.

V 382. členu ZFPPIPP je določen namen postopka osebnega stečaja, in sicer v prvem odstavku je določeno, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V postopku osebnega stečaja tako pride do prodaje pridobljenih sredstev, ter se tako iz pridobljenih sredstev v enakih deležih poplačajo upniki. Nekatere vrste terjatev se poplačajo prednostno.

V primeru, da predlog vloži dolžnik, mora ta izkazati stanje insolventnosti in priložiti naslednje podatke in listine: seznam vsega premoženja in dolgov, seznam vseh upnikov in dolžnikov, podatke o premoženjskem stanju, dokazila o prihodkih in izdatkih, opis razlogov za nastanek insolventnosti.

Ključen institut v postopku osebnega stečaja je možnost odpusta obveznosti (ZFPPIPP, 398. člen in nasl.). Dolžnik lahko skupaj s predlogom za osebni stečaj ali naknadno predlaga, da mu sodišče po določenem preizkusnem obdobju (običajno od 1 leta do 3 let) odpusti obveznosti, ki jih ni mogoče poplačati iz stečajne mase. Osebni stečaj ne pomeni nujno odpusta vseh dolgov. Dolžnik ne doseže odpusta (vseh) obveznosti v vsakem postopku. Za nekatere vrste obveznosti odpust ni mogoč, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

ZFPPIPP v svojem 408. členu določa jasno pravilo: odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil v postopku ali ne. To je izjemno pomembna določba, saj pomeni, da celo tisti upniki, ki svojih terjatev sploh niso prijavili v stečajnem postopku, ne morejo več izterjati svojih dolgov po končanem postopku odpusta. Za samostojne podjetnike je pomembno vedeti, da se odpustijo tudi dolgovi, ki izvirajo iz poslovnega delovanja, torej tisti, ki so nastali v času, ko je oseba delovala kot s.p..

Za odpust obveznosti mora dolžnik izkazati poštenost in sodelovanje v celotnem postopku, ne sme prikrivati premoženja ali ustvarjati novih dolgov z namenom zlorabe postopka, redno obveščati sodišče in upravitelja o svojih prihodkih in spremembah premoženjskega stanja, upoštevati določila o ravnanju dolžnika v času preizkusnega obdobja. V skladu z določbami 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni možen, če so izpolnjene določene zakonske ovire; med te sodijo primeri, kadar je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, če je v treh letih pred začetkom osebnega stečaja posredoval davčnemu organu neresnične informacije, zaradi česar mu je dodatno odmerjen davek v vsaj 4.000,00 EUR, če je že bil upravičen do odpusta in od tega sklepa še ni preteklo deset let, ali če je v treh letih pred stečajem prevzel obveznosti, ki niso sorazmerne z njegovim premoženjem, ali kadar je razpolagal s premoženjem neodplačno ali za zanemarljivo plačilo oziroma bi glede na svoje premoženje lahko v celoti poravnal svoje obveznosti. Sodišče pri odločanju o odpustu obveznosti presodi, ali je katera od navedenih ovir podana, vključno z uporabo načela vestnosti in poštenja in z upoštevanjem morebitne zlorabe pravice do odpusta, ter v primeru ugotovljene ovire odpust zavrne.

Vendar pa zakon strogo določa izjeme – obveznosti, ki ostanejo tudi po odpustu. Te terjatve lahko upniki uveljavljajo tudi po končanem postopku osebnega stečaja. Terjatve na katere ne vpliva odpust obveznosti so na primer preživninske obveznosti, terjatve iz delovnega razmerja kot so plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka, odškodnine za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, neizplačane odpravnine, odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter odškodnine zaradi zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku, globe in prispevki za socialno varnost.

V času trajanja postopka in še določen čas po njem ima dolžnik omejen dostop do najema novih obveznosti (npr. kreditov), v določenih primerih tudi do določenih zaposlitev (npr. v nadzornih organih).

Ko sodišče izda sklep o odpustu obveznosti in ta postane pravnomočen, se dolžnikovo finančno življenje bistveno spremeni. Prost je vseh obveznosti, za katere odpust učinkuje. To pomeni, da ga upniki ne morejo več sodno izterjati odpuščenih dolgov.

Odpust obveznosti v osebnem stečaju je močno orodje za reševanje težkih finančnih situacij, vendar pa ne omogoča izbrisa vseh dolgov dolžnika. Zakon jasno razlikuje med dolgovi, ki jih je mogoče odpustiti, in tistimi, ki ostanejo tudi po postopku odpusta obveznosti.

Preden se odločite za predlog za uvedbo stečajnega postopka, je močno priporočljivo, da se posvetujete s pravnim strokovnjakom. Odvetnik ali drug pravni svetovalec vam lahko pomaga oceniti vašo konkretno situacijo, vam svetuje o možnostih in prihodnjih korakih ter vas zastopa v postopku.