Poslovni delež je premoženjska pravica, ki zagotavlja njenemu imetniku določene pravice v družbi, kot so glasovalna pravica, pravica do deleža dobička in pravica do likvidacijske kvote. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 481. členu določa, da se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo, kar pomeni, da so podvrženi splošnim pravilom dedovanja. Za razliko od dedovanja drugih vrst premoženja, pri dedovanju poslovnega deleža ne gre le za prenos premoženjske vrednosti, temveč tudi za kontinuiteto poslovanja podjetja in ohranjanje (družinskega) premoženja.

Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) predpisuje splošna pravila o prenosu premoženja po smrti zapustnika, medtem ko posebnosti, povezane s poslovnimi deleži, ureja ZGD-1. Dedovanje poslovnega deleža ima lahko obliko oporočnega razpolaganja ali dedovanja na podlagi zakona.

Posebnost dedovanja poslovnega deleža je v tem, da se z dedovanjem ne prenaša le premoženjska vrednost, temveč tudi upravljavske pravice v podjetju. Zakon o dedovanju določa, da pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. To pomeni, da so dediči pokojnega v trenutku smrti vstopili v njegov pravni položaj družbenika, torej v vse pravice in obveznosti, ki jih je družbenik imel skladno z družbeno pogodbo. Če je dedičev več, nastane dediščinska skupnost, kjer dediči skupno upravljajo s poslovnim deležem.

V primeru, če pokojni ne napravi oporoke in nastopi zakonito dedovanje, kjer je običajno več dedičev, se lahko oteži poslovanje družbe, prav zaradi postopka o dedovanju po družbeniku. Družbeniki imajo skladno z ZGD-1 izjemno pomembne naloge, med drugim tudi družbeniki odločajo o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov, vračanju naknadnih vplačil, delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca, uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.

Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno, kar pomeni, da vsi dediči skupno upravljajo z enim poslovnim deležem, ki je pripadal pokojnemu družbeniku. V praksi se največkrat pojavi težava, saj to pomeni, da morajo vsi dediči družbenika, ki imajo skupno le en glas, na skupščini o vseh vprašanjih odločati soglasno. Navedeno pa lahko otežuje poslovanje družbe, pa vendar družba nima nobene pravice, da bi lahko predmetno situacijo rešila, vendar mora počakati, da se zapuščinski postopek konča in sodišče izda sklep o dedovanju.

Delitev poslovnega deleža načeloma ni dopustna, ZGD-1 pa v četrtem odstavku 483. člena dopušča izjeme pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju; družbena pogodba pa lahko delitev poslovnega deleža prepove. Iz 505. člena ZGD-1 izhaja možnost, da o delitvi in prenehanju poslovnih deležev odločajo družbeniki (na skupščini), vendar le, če že družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe (drugi odstavek 504. člena ZGD-1). Zakonska ureditev je odraz volje zakonodajalca, da družbenikom prepusti izbiro, ali želijo imeti zaprto ali odprto družbo. Ta njihova izbira pa je izražena v določilih družbene pogodbe, pri čemer morajo biti določbe o prepovedi delitve poslovnega deleža ali o pristojnosti skupščine, da odloča o delitvi poslovnega deleža, jasne in nedvoumne.

V primeru, če bi dedič s svojimi dejanji povzročal škodo drugim dedičem oziroma zapuščini lahko dediči sodišču predlagajo, da postavi začasnega skrbnika zapuščine, ki je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. Na navedeni način se tako lahko dediči zavarujejo in onemogočijo, da bi eden izmed dedičev škodoval zapuščini in posledično tudi družbi.

Vsekakor pa v času trajanja zapuščinskega postopka, ko dediči s poslovnim deležem upravljajo skupno, predstavlja to večji izziv tudi ostalim družbenikom in poslovodji družbe, saj je celotna družba, vključno z zaposlenimi v velikem tveganju glede nadaljnjega poslovanja. Družbena pogodba lahko vsebuje določbe, ki urejajo prenos poslovnih deležev v primeru smrti družbenika. Takšne določbe so posebej pomembne v družinskih podjetjih, kjer želijo ohraniti nadzor nad lastništvom znotraj družine, zato se lahko družbeniki predhodno pripravijo na zgoraj navedene situacije in navedeno uredijo že v družbeni pogodbi.

Glede na navedeno je dedovanje poslovnega deleža pravni postopek, ki zahteva skrbno načrtovanje in poznavanje slovenske zakonodaje. Pravočasno ukrepanje in ustrezna priprava dokumentov lahko bistveno olajšata prenos lastništva ter zagotovita kontinuiteto poslovanja podjetja.