V primerih, ko starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Če se starši sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave, v primeru, da se ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, pa o tem odloči sodišče.

Skladno s 138. členom Družinskega zakonika sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, ne glede na to, ali je bila odločba sprejeta v obliki sodne poravnave ali v obliki sodbe sodišča. Skladno s sodno prakso dinamičnost družinskih razmerij izključuje togo razumevanje pravnomočnosti, zato Družinski zakonik omogoča ponovno odločanje o vprašanjih vzgoje, varstva in preživljanja otrok, četudi je bilo o njih že odločeno. Takšno ponovljeno odločanje ni dopustno kadarkoli, ampak v primeru, ko se razmere spremenijo.

Sprememba odločbe o varstvu, vzgoji in preživljanju oziroma o stikih med otrokom in starši je mogoča, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Zakon sicer ne določa bolj podrobno, kaj naj bi predstavljale te spremenjene okoliščine, zato je potrebno preučiti sodno prakso, ki z odločanjem v različnih primerih izoblikuje okvirje pojma „spremenjene razmere in koristi otroka“. Vsakršna sprememba v razmerju med otrokom in starši oziroma katerikoli dogodek ne moreta voditi k vnovičnemu pretresanju že razsojenih vprašanj, navedeno pa ne pomeni, da mora biti sodišče pri tem izrazito zadržano. Razmerje med otrokom in starši je živo in se razvija, tako da se tudi ob skrbni presoji ob izdaji sodne odločbe sčasoma lahko pokaže, da je pravni okvir, v katerem se odvija, treba prilagoditi. Zato mora biti presoja, ali so se okoliščine spremenile v taki meri, da je potrebna ponovna presoja o ureditvi stikov, osredotočena na korist otroka.[1] Ali so podane takšne spremenjene okoliščine, sodišče odloča v vsakem konkretnem primeru posebej.

V enem izmed konkretnih primerov, v katerem je sodišče presojalo, ali so podane takšne spremenjene okoliščine ni nepomembno, da je sodišče v obrazložitvi izpostavilo (čeprav se do navedenega ni posebej opredelilo), da so bili stiki določeni s sodbo v avgustu 2020, nov predlog za spremembo stikov pa je bil vložen novembra 2021 in da od tedaj ni prišlo do spremenjenih razmer. Bistvena je seveda ugotovitev, da ni prišlo do spremenjenih razmer, vendar tudi dejstva, da je šlo v tem primeru za razmeroma kratko časovno oddaljenost med vloženim predlogom ter sodno odločbo ne gre povsem zanemariti.

Kako znatne morajo biti te spremenjene okoliščine, je sodišče odločalo v primeru predodelitve otrok v varstvo in vzgojo, kjer je v izpostavilo, da morajo biti te spremembe okoliščin bistvene. Pri odločanju je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka.[2] Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka. Tako je sodišče v enem primeru odločilo, da zgolj dejstvo, da je otrok sedaj starejši za nekaj mesecev, ni tista bistveno spremenjena okoliščina, ki bi pogojevala ponovno pretehtanje okoliščin glede dodelitve otroka.[3] V drugem primeru je sodišče odločilo, da trditve predlagatelja, da mu je nasprotna udeleženka po sklenitvi sodne poravnave preprečila odhod z otrokoma v tujino, da mu je preprečevala telefonske stike z otrokoma in stike preko Skypa v obsegu, ki so bili dogovorjeni poleg osebnih stikov, da ga ni obveščala o spremembah naslova o prebivališču otrok in da mu ni posredovala informacij, bistvenih za življenje otrok, niso takšne narave oziroma ne predstavljajo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi od sodišča terjale poseg v sodno poravnavo.[4] V tretjem primeru je sodišče odločilo na primer, da je bilo o (pre)šolanju skoraj dvanajstletnega otroka odločeno s sklepom, ki je postal pravnomočen. To, da je bil deček prepisan kljub svoji izraženi želji, ki se ni spremenila in bi jo bilo treba upoštevati, kar mu ni bilo v korist, ne predstavlja nobene spremenjene okoliščine. Gre za poskus posega v pravnomočno odločbo sodišča, ki ni dopusten.[5]

Pri odločanju o varstvu in vzgoji (ter preživljanju in stikih …) sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje in mnenje centra za socialno delo. Navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo se štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje centra za socialno delo ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist.[6]

[1]VSL Sklep IV Cp 1235/2021

[2]VSM Sklep III Cp 2/2023

[3]VSL Sodba IV Cp 62/2019

[4]VSL sodba in sklep IV Cp 6/2017

[5]VSL Sklep IV Cp 2006/2020

[6]VSL Slep IV Cp 10/2023