Sodbe ESČP

V Poročilu dela ESČP od leta 1959 do konca leta 2017 je zapisano, da je sodišče v tem obdobju preučilo in odločilo o okoli 798.600 vlogah in izdalo več kot 20.600 sodb. V kar 84 % sodb je sodišče ugotovilo vsaj eno kršitev EKČP oz. njenih Protokolov. Zoper Slovenijo je bilo od leta 1994, ko je ratificirala EKČP in priznala pravico do individualne pritožbe, do konca leta 2017 vloženih že 9.129 vlog zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavljajo EKČP in njeni Protokoli. Velika večina vlog se zaradi očitne nedopustnosti ustavi že v postopku registracije vloge. V tem obdobju je bilo zoper Slovenijo izdanih 366 sodb. V kar 329 sodbah, je ESČP ugotovilo, da je Slovenija kršila EKČP in njene Protokole. V samo 19 sodbah ESČP ni ugotovilo kršitev EKČP in njenih Protokolov. V 4 zadevah je prišlo do prijateljske poravnave oz. je bila zadeva umaknjena s seznama zadev za odločanje, 1 zadeva pa spada med t.i. ostale sodbe (zaradi pravičnega zadoščenja, revizije, predhodni ugovori in nepristojnosti).

Prva sodba, ki je bila izdana zoper Slovenijo zaradi kršitve EKČP je bila sodba Majarič, izdana 8. februarja 2000 (sodba ESČP, pritožba št. 28400/95).
Zatrjevana kršitev EKČP: Pritožnik Ljubo Majarič je zaradi nepravičnega in nerazumno dolgega kazenskega postopka zatrjeval kršitev prvega odstavka 5. člena in prvega odstavka 6. člena EKČP. Postopek zoper pritožnika se je začel 6. decembra 1991, ko je bila vložena obtožnica zaradi spolnega napada na mladoletno osebo in odvzema mladoletnih oseb, in končal z odločbo Ustavnega sodišča 1. decembra 1998.
Odločitev ESČP: ESČP je upoštevalo obdobje od 28. junija 1994, ko je v Sloveniji v veljavo stopila EKČP. Komisija je pritožbo opredelila za sprejemljivo v delu, ki se nanaša na dolžino kazenskega postopka. Po mnenju pritožnika v njegovem primeru ni bila spoštovana zahteva „v razumnem roku“. Slovenija je trdila, da je pritožnik sam prispeval k dolžini postopka, saj se nekaterih obravnav ni udeležil. Slovenija je dodatno navedla še, da je v državi prišlo do korenitih sprememb pravnega in gospodarskega razmerja in posledično se je povečala delovna obremenitev sodišč. ESČP je opozorilo, da je treba razumnost dolžine postopka oceniti glede na posebne okoliščine zadeve in upoštevati merila iz sodne prakse sodišča. Še posebej pa je potrebno upoštevati kompleksnost zadeve ter ravnanje pritožnika in organov, ki zadevo obravnavajo. Sodišče je zadevo štelo za dokaj kompleksno zaradi dodatnih obtožnic zoper pritožnika. Vendar pa to ne sme opravičevati dolžine postopka. ESČP je ocenilo, da zavlačevanje v postopku lahko pretežno pripišemo ravnanju domačih sodišč. V zvezi s sklicevanjem države na veliko delovno obremenitev domačih sodišč, je ESČP opozorilo, da prvi odstavek 6. člena EKČP državam nalaga dolžnost, da svoj pravosodni sistem organizirajo tako, da sodišča lahko izpolnijo vse svoje zahteve. Komisija je soglasno sprejela mnenje, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena EKČP. Pritožniku je morala Slovenija plačati 300.000,00 slovenskih tolarjev za nepremoženjsko škodo.

Izvrševanje sodb ESČP

Države imajo mednarodnopravno obveznost, da v domačih pravnih redih uresničujejo sodbe ESČP. Ker ESČP nima izvršilnih pristojnosti, je izvrševanje odvisno od posamezne države. Zaradi pomanjkanja politične volje ali nezmožnosti posameznih držav ostaja veliko število sodb neizvršenih. Po odločitvi ESČP, da je prišlo do kršitve EKČP in o odločitvi o zahtevi za pravično zadoščenje, mora Odbor ministrov pozvati državo, da ga obvesti o ukrepih, ki jih je že sprejela ali pa jih namerava sprejeti kot posledico sodbe. Odbor ministrov preveri, če je pravično zadoščenje plačano, če je država sprejela posamezne ukrepe za izvršitev sodbe za prenehanje kršitev ter splošne ukrepe, ki bodo preprečili podobne kršitve. Odločitve sprejema Odbor ministrov na podlagi resolucij, ki so lahko končne ali začasne. Če je država sprejela vse potrebne ukrepe za izvršitev sodbe ali je bila izvršena prijateljska poravnava, Odbor ministrov sprejme končno resolucijo. Začasna resolucija se sprejme v postopku nadzorovanja izvrševanja, kjer se državo opozori na pomanjkljivo izvrševanje ter se ji predlaga ustrezne ukrepe. Oddelek za izvrševanje sodb ESČP je pripravil Vodnik za pripravo načrtov in poročil za izvrševanje sodb ESČP. S pomočjo vodnika si lahko nacionalni organi pomagajo pri pripravi teh dokumentov. V vodniku najdemo pojasnilo o strukturi načrtov in poročil. Prav tako so zapisano roki, ki se jih morajo držati državo za predložitev dokumentov Odboru ministrov. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.

Načini izvrševanja sodb

Poznamo tri načine oz. korake izvrševanja sodb ESČP. Prvi način je pravično zadoščenje, kjer Odbor ministrov preveri, ali je država plačala pritožniku znesek, ki ga je določilo ESČP. Država mora znesek s pripadajočimi zamudnimi obrestmi poravnati nemudoma, brezpogojno in v enkratnem nakazilu. Drugi način je posamično izvrševanje, ki se nanaša na uresničevanje zahtev ESČP v konkretnih primerih. Med oblike posamičnega izvrševanja spadajo: vzpostavitev prejšnjega stanja, plačilo denarne odškodnine, ponovno odločanje ter obnova že končanih kazenskih postopkov. Tretji način izvrševanja sodb pa je splošno izvrševanje. Države morajo zagotoviti, da se kršitve EKČP odpravijo in da se podobne kršitve preprečijo. Od nacionalnega sodišča lahko ESČP zahteva, da spremeni zakonske in ustavne določbe, ki povzročajo kršitve EKČP, da spremeni ustaljeno sodno prakso ter, da izboljša dostop javnosti do sodb ESČP. Skrajna sankcija za nespoštovanje EKČP in neuresničevanje sodb je izključitev države iz članstva organizacije Sveta Evrope.

Izvrševanje sodb v Sloveniji

V Zakonu o sodiščih je določeno, da v Sloveniji odločbo ESČP izvrši pristojno sodišče RS neposredno, samo če tako določa ratificirana mednarodna pogodba ali če tako določa zakon, ki ureja sodni postopek. Pri izvrševanju sodb ima veliko držav težave. Države, ki imajo največ težav so: Bolgarija, Grčija, Italija, Moldavija, Poljska, Romunija, Ruska federacija, Turčija in Ukrajina. Težave pri izvrševanju sodb v teh državah nastanejo, ker so zadržane oz. nasprotujejo izvrševanju sodb. Pri izvrševanju sodb pa ima težave tudi Slovenija. Med največje težave pri varovanju človekovih pravic in temeljih svoboščin v Sloveniji spada prav neizvrševanje sodb ESČP. Število sodb, ki čakajo na izvršitev pa se zmanjšuje. Tako je na primer konec leta 2014 na izvršitev sodb ESČP čakalo kar 10.904 zadev, od tega sta s Slovenijo povezani 302 zadevi. Konec leta 2017 pa je na izvršitev sodb ESČP čakalo 7.584 zadev, od tega je 50 zadev povezanih s Slovenijo.

Primer dobrega oz. učinkovitega načina izvršitve je izvršitev sodbe ESČP v zadevi Ališić in ostali proti Sloveniji (sodba ESČP, pritožba št. 60642/08). Slovenija je v roku sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe ESČŠ v zadevi Ališić. Svet Evrope je izdal sklep, v katerem je podprl slovenski način izvršitve omenjene sodbe.
Zatrjevana kršitev EKČP: Trije pritožniki Emina Ališić, Aziz Sadžak in Sakib Šahdanović so vlogo na ESČP vložili 30. julija 2005. Zatrjevali so kršitve 13. in 14. člena EKČP ter 1. člena Protokola št. 1 h Konvenciji. Zapisali so, da niso mogli dvigniti svojih starih deviznih vlog v podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in v podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Ob razpadu SFRJ so devizne vloge varčevalcev ostale zamrznjene. Države naslednice SFRJ so na različne načine prevzele jamstvo za devizne vloge nekdanje skupne države. Slovenija je uporabila teritorialno načelo in prevzela jamstvo za stare devizne vloge v vseh bankah in podružnicah bank na svojem ozemlju, ne glede na sedež banke in državljanstvo varčevalcev.
Odločitev ESČP: ESČP je soglasno razsodilo, da sta Slovenija in Srbija kršili 1. člen Protokola št. 1 h Konvenciji in 13. člen EKČP. S petnajstimi glasovi proti dvema so razsodili, da druge države teh členov niso kršile. Soglasno so razsodili, da pritožbe z vidika 14. člena EKČP v povezavi s 13. členom EKČP in s 1. členom Protokola št. 1 h Konvenciji ni treba obravnavati. Prav tako so soglasno razsodili, da je sistemski problem to, da slovenska in srbska vlada v svoje sheme za izplačilo starih deviznih vlog nista vključili sedanjih in vseh drugih pritožnikov, ki so v enakem položaju. S šestnajstimi glasovi proti enemu je ESČP razsodilo, da mora Slovenija v enem letu in pol pod nadzorom Odbora ministrov sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembami zakonodaje, da bodo tako pritožniki kot vsi drugi, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kakor tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank. Soglasno so odločili tudi, da se za eno leto odloži obravnavo vseh podobnih zadev, ki so vložene proti Sloveniji in Srbiji. Slovenija je morala Emini Ališić in Azizu Sadžaku v treh mesecih za nepremoženjsko škodo plačati vsakemu po 4.000,00 EUR.
Po izdaji sodbe: Slovenija je leta 2015 sprejela poseben zakon za izvršitev sodbe, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb. Vzpostavljen je bil tudi Sklad Republike Slovenije za nasledstvo. Odbor ministrov Sveta Evrope je marca 2018 zaključil nadzor nad uresničevanjem sodbe. V svoji odločitvi je ugotovil, da je Slovenija sprejela vse potrebne ukrepe za popolno izvršitev sodbe. Slovenija je z izvršitvijo sodbe tudi v največji možni meri zmanjšala število odprtih pritožb proti njej pred ESČP.

Vir: magistrsko delo Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, 2015, Maja Gogala