V predmetnem članku se bomo posvetili osnovam pravnega režima skupnega premoženja zakoncev, kot je urejen v Družinskem zakoniku (DZ), s poudarkom na relevantni in aktualni sodni praksi v tej zvezi.

V 67. členu DZ je tako določeno, da so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oz. iz premoženja, ki iz njega izhaja. Predmet skupnega premoženja so premoženjske pravice (obligacijske in stvarne), ki jih lahko zakonca oblikujeta za potrebe skupnega gospodinjstva in osebne potrebe. V skupno premoženje zakoncev tako spadajo: plače, regres, avtorski honorar, denarna sredstva, ki jih imata zakonca na računih, vrednostni papirji, odškodnine, ki izvirajo iz skupnega premoženja (npr. za nastalo škodo na hiši, ki je skupno premoženje), nadomestilo izgubljenega dobička, dnevnice, odpremnine, nagrade, ki izvirajo iz delovnega razmerja, naravni plodovi (živina z mladički, sadovnjak s sadjem) in civilni plodovi (obresti od deviznih prihrankov), premoženjske koristi iz avtorske pravice ter premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z nakupom s pomočjo kredita v času trajanja zakonske zveze (npr. stanovanje). Skupno premoženje se pridobiva v času trajanja zakonske zveze. Ko med zakoncema življenjska skupnost preneha zaradi skrhanosti odnosov in živita ločeno življenje, s tem preneha tudi pravna podlaga za pridobivanje skupnega premoženja. Skupno premoženje pa lahko nastane tudi pred sklenitvijo zakonske zveze, če je med njima obstajala zunajzakonska skupnosti, ki je po 4. členu DZ ob izpolnitvi pogojev izenačena z zakonsko zvezo. Tudi iz sodne prakse jasno in enotno izhaja, da je premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila z delom v času trajanja ekonomske skupnosti, njuno skupno premoženje (tako npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 4733/2008 z dne 4.3.2009, sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1393/1999 z dne 20.10.1999). Nadalje iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 696/2007 z dne 11.6.2009 izhaja, da relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa nujno v vsakem primeru predmet skupnega premoženja le lastninska pravica na stvari, temveč je to lahko tudi kakšna druga premoženjska pravica ali upravičenje. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 179/2019 z dne 6.6.2019 pa izhaja, da morata biti izpolnjeni hkrati dve predpostavki, da bi sporne nepremičnine spadale v skupno premoženje pravdnih strank, in sicer da sta jih pridobili z delom (prva predpostavka) in da so bile pridobljene med trajanjem zakonske zveze ali pravno priznane zunajzakonske skupnosti (druga predpostavka).

Nadalje je v 68. členu DZ določeno, da skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj, da na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni, da zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali bremeniti ter da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Taka določba izhaja iz načela enakopravnosti. Ko pride do delitve skupnega premoženja se vzpostavi pravna domneva o enakosti deležev. Zakonec, ki se s to domnevo ne strinja, mora dokazati, da je k skupnemu premoženju prispeval v drugačnem razmerju. Sodišče pri tem ne izhaja iz golih računskih operacij, temveč skrbno preuči vse relevantne okoliščine, ki lahko vplivajo na opredelitev prispevkov zakoncev v skupno premoženje. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva, saj je težko pričakovati, da bosta deleža zakoncev enaka. Tudi sodna praksa je na tem področju jasna in enotna. Iz sodbe Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 92/1999 z dne 26.10.1999 izhaja, da se enakost deležev zakoncev na skupnem premoženju predpostavlja in zato predstavlja dokazovanje večjega deleža dokazno breme tiste stranke, ki ga zatrjuje. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 100/99 z dne 11.11.1999 pa izhaja, da morajo biti, zato da pride do povečanja solastniškega deleža enega od (bivših) zakoncev, izpolnjeni naslednji pogoji: a) zakonec mora dokazati občutno večji dohodek, b) večji dohodek se mora odražati tudi v večjem obsegu skupnega premoženja, c) zakonec mora dokazati, da je večji obseg skupnega premoženja predvsem posledica njegovega večjega dohodka, in d) upoštevati je treba tudi druge obremenitve zakoncev (v njuni skupnosti ali družini). Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 730/2006 z dne 19.2.2009 pa izhaja, da pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednosti dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembni dejavniki (pomoč enega zakonca drugemu, opravljanje domačih del, skrb za vzdrževanje premoženja, trud in varstvo pri vzgoji otrok). Zaradi navedenega prispevkov zakoncev ni mogoče ugotoviti matematično s povsem natančnimi merili.

V 69. členu DZ je nadalje določeno, da zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno. Če eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali če opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca. Za posle rednega upravljanja skupnega premoženja se štejejo npr. plačevanje računov vezanih na stanovanje, šolanje otrok, plačilo davka, pobiranje plodov, popravilo poškodovane stvari, obisk veterinarja zaradi rednega cepljenja hišnega ljubljenčka, registracija avtomobila idr.. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 200/2015 z dne 8.12.2016 izhaja, da mora imeti zakonec, ki izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, soglasje drugega zakonca, ki je lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentno privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca oz. toleriranje, vendar le, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Konkludentnost soglasja se domneva pri poslih rednega upravljanja. Pri poslih, ki presegajo redno upravljanje (npr. razpolaganje s celotnim skupnim premoženjem, z nepremičninami, idr.) pa so interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča. Nadalje izpostavljamo tudi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 100/2019 z dne 27.3.2019, iz katere izhaja, da v primerih, ko eden od zakoncev s premoženjem upravlja oz. razpolaga brez soglasja drugega zakonca, lahko prikrajšani zakonec, če se ne strinja s porabo skupnih sredstev, zahteva plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.

V 70. členu DZ je določeno, da se zakonca lahko dogovorita o drugačnem upravljanju skupnega premoženja in drugačnem razpolaganju z njim, kakor je to določeno v 69. členu DZ. Če se dogovorita, da bo s skupnim premoženjem upravljal ali razpolagal le eden od njiju, mora ta upoštevati tudi koristi drugega zakonca. Vsak od njiju pa lahko kadarkoli odstopi od dogovora, ne sme pa tega storiti ob neprimernem času. Dogovor o upravljanju in razpolaganju ne sme biti v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 59. člena DZ. Zakonca se torej lahko dogovorita kako in na kakšen način bosta upravljala in razpolagala s skupnim premoženjem. Tako se lahko dogovorita, da le eden upravlja in razpolaga s celotnim skupnim premoženjem ali samo z enim delom skupnega premoženja. Prav tako se lahko dogovorita, da bo vsak od njiju upravljal in razpolagal le z določenim delom premoženja (npr. žena bo upravljala posle povezane z gospodinjstvom, mož pa posle povezane obdelovanjem polja, oddajanjem v najem skupnih nepremičnin). Od dogovora glede upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem lahko zakonec odstopi, če drugi zakonec s premoženjem upravlja malomarno ali v škodo drugega zakonca.

V naslednjem članku se bomo podrobneje posvetili razdelitvi skupnega premoženja zakoncev.