Skladno z 95. členom Družinskega zakonika (DZ) zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega, z razveljavitvijo ali z razvezo zakonske zveze. V predmetnem članku bomo podrobneje opisali razvezo zakonske zveze.

Razveza zakonske zveze je omogočena v vseh državah članicah Evropske unije. Zadnja jo je uzakonila Malta  leta 2011. V Sloveniji je bilo v letu 2019 razvezanih 2.476 zakonskih zvez, kar je za 129 (5,5 %) več kot v letu 2018. Povprečno je zakonska zveza do razveze trajala 14,3 leta. Po 50 ali več letih zakona se je razvezalo 17 parov. V prvem letu zakona se je razvezalo 40 zakonskih zvez. V letu 2019 se je razvezalo 1.261 (50,9 %) zakonskih zvez v katerih ni bilo mladoletnih vzdrževanih otrok. V 1.215 (49,1 %) razvezanih zakonskih zvezah pa je bilo ob razvezi skupaj 1.980 vzdrževanih mladoletnih otrok. Ob razvezi je bilo 67,9 % otrok dodeljenih materam, 5,3 % očetom in 24,3 % obema staršema (vir: spletna stran Statistični urad Republike Slovenije, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8841).

Družinski zakonik ureja sporazumno razvezo pred sodiščem (96. člen DZ), sporazumno razvezo pred notarjem (97. člen DZ) in pa razvezo zakonske zveze na podlagi tožbe enega izmed zakoncev (98. člen DZ). Preden zakonca vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, se morata udeležiti predhodnega svetovanja pri Centru za socialno delo (CSD). Udeležba na predhodnem svetovanju ni potrebna, če nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb, je eden od zakoncev nerazsoden, ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan ter če eden ali oba zakonca živita v tujini. Predhodno svetovanje je namenjeno zakoncema, da ugotovita, ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je postala zakonska zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna, ali obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze. Zakonca se predhodnega svetovanja na CSD udeležita brez pooblaščencev. Vse navedeno je določeno v 200. členu DZ. Namen takšne uredite je razbremenitev sodišč.

Sporazumna razveza pred sodiščem
Pri sporazumni razvezi zakonske zveze se odražata načeli enakopravnosti in avtonomije družinskega prava, saj sta za njeno izvedbo potrebna želja in sporazumno delovanje obeh zakoncev. V kolikor med postopkom sporazumne razveze nastopi nestrinjanje, to vodi do ustavitve postopka za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma.

Pred vložitvijo predloga za sporazumno razvezo, se morata oba zakonca udeležiti predhodnega svetovanja, saj je sodišču potrebno predložiti zapisnik o predhodnem svetovanju. Ob vložitvi predloga za razvezo zakonske zveze mora biti plačana sodna taksa, in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V kolikor sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je predlog za sporazumno razvezo umaknjen.

Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z določbami DZ in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanj, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Preden sodišče razveže zakonsko zvezo pa mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok. Če sodišče ugotovi, da sporazum zakoncev ni v skladu s koristjo otroka, predlog za sporazumno razvezo zavrne. V tem primeru bosta morala zakonca sporazum spremeniti oz. dopolniti, če se bosta želela še naprej sporazumno razvezati.

Sporazumna razveza pred notarjem
Sporazumna razveza pred notarjem je novost, ki jo je prinesel DZ. Zakoncema, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi bi imela skupno starševsko skrb, je z uzakonitvijo sporazumne razveze pred notarjem omogočeno, da se hitro razvežeta, saj se jima ni treba udeležiti predhodnega svetovanja.

Zakonca, ki se želita razvezati in nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb ter se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.

Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa. Notarski zapis je pravna podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register. V osmih dneh po podpisu notarskega sporazuma, ga notar pošlje upravni enoti, ki vpiše razvezo zakonske zveze v matični register.

V kolikor pa notar ugotovi, da niso izpolnjene določene predpostavke za razvezo, bo zavrnil sestavo notarskega zapisa, saj nima moči odločanja v zakonskih sporih in zakonca napotil na sodišče. Notar bo prav tako zavrnil sestavo notarskega zapisa, če bo ugotovil, da eden od zakoncev ne izpolnjuje pogoja za razvezo (npr. da ne gre za njegovo svobodno voljo) ter tudi v primeru, ko ob vložitvi zahteve za sporazumno razvezo zakonske zveze ne bosta prisotna oba zakonca, saj jo morata podati oba zakonca skupaj in osebno, brez pooblaščencev. Prav tako bo do zavrnitve sestave notarskega zapisa prišlo, če bo eden od zakoncev med pisanjem odstopil od sporazuma oz. ga na koncu ne bo želel podpisati. Do opustitve nadaljnjih dejanj notarja pride tudi v primeru, če izve, da je eden od zakoncev vložil na sodišče tožbo za razvezo zakonske zveze ali s smrtjo enega od zakoncev, saj s tem nastopi prenehanje zakonske zveze zaradi smrti.

Razveza na podlagi tožbe
Če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sem vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.  Tožbo za razvezo zakonske zveze je potrebno vložiti na pristojno sodišče. Splošno krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima toženi zakonec stalno prebivališče. Ob vložitvi tožbe mora biti plačana sodna taksa, in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V kolikor sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je tožba za razvezo umaknjena.

Za razvezo zakonske zveze zadostuje, da je zakonska zveza med zakoncema postala nevzdržna zaradi čustvene odtujenosti. Pri tem ni pomembno, kateri od zakoncev je odgovoren za nastanek nevzdržnosti. Sodišče bo tako razvezalo zakonsko zvezo, če bo postala nevzdržna za enega od zakoncev. Volja in želje drugega zakonca pri tem niso relevantne. Navedeno je skladno z načelom avtonomije zakoncev, načelom enakopravnosti zakoncev in načelom razvezljivosti zakonske zveze. Nevzdržnost predstavlja pravni standard, ki ga sodišče preverja v vsakem primeru posebej. Pri tem gre za subjektivno dojemanje, torej za konkretnega zakonca, ki v konkretnem primeru zatrjuje obstoj nevzdržnosti in pri tem ni pomembno ali je ta okoliščina za drugega zakonca ali kogarkoli drugega razlog za nevzdržnost.

Kadar sodišče razveze zakonsko zvezo, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z DZ. Preden sodišče o tem odloči, pa mora ugotoviti, kako bodo koristi otroka najbolje zagotovljene. Zakoncema je prepuščeno, da se sporazumeta, kako bosta po razvezi zakonske zveze urejena varstvo in vzgoja njunih skupnih otrok ter kako bodo potekali njihovo preživljanje in stiki s starše, s katerim otrok ne bo živel. Sodišče sporazumu sledi, če ugotovi, da je s sporazumom zagotovljeno spoštovanje otrokovih koristi in pravic, še posebej, če je otrok podal svoje mnenje in je sodišče ocenilo, da je otrok zadosti star in zrel, da se njegovo mnenje upošteva. V kolikor sporazum ni v skladu z interesi in pravicami otrok, ga sodišče zavrne. Starša lahko sporazum ustrezno dopolnita oz. spremenita. V kolikor tega ne storita oz. se nista mogla sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok, o tem odloči samo sodišče. Staršema pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD in/ali mediator.

Sodišče mora pri odločanju kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, ugotoviti kateri od staršev ima boljše razmere za otrokov nadaljnji razvoj. Pri tem lahko za pomoč zaprosi center za socialno delo in sodne izvedence. Sodobna praksa oba starša obravnava enako. Na odločitev o dodelitvi otroka vplivajo vse relevantne okoliščine posameznega primera. Sodišče mora v vsakem primeru posebej ugotoviti otrokove koristi. V kolikor sodišče ugotovi, da nobeden od staršev ni primeren, se lahko otrok dodeli v varstvo in vzgojo tudi tretji osebi (bližnji sorodnik, oseba na katero je posebej navezan) ali zavodu. V tem primeru pride do rejniškega razmerja. Sodišče ta dva primera uporabi zgolj kadar ni možnosti, da bi otrok živel pri enem od staršev oz. bi bilo to v nasprotju z njegovimi premoženjskimi ter drugimi pravicami in koristmi.

Sodišče odloči tudi o stikih med otrokom in staršem, s katerim ne bo živel. Temeljno vodilo pri urejanju stikov med otrokom in staršem so otrokove koristi. Zaradi zagotovitve otrokove največje koristi je potrebno upoštevati tudi okoliščine na strani obeh staršev. O stikih se lahko sporazumeta starša sama, pri tem jima lahko pomaga CSD in/ali mediator. V kolikor se starša o stikih nista sporazumela, bo o njih odločilo sodišče. Sodišče lahko omeji ali odvzame pravico do stikov enemu ali obema staršema, če ugotovi, da bi bil otrok zaradi teh ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom v zadostni meri zavarovati otrokove koristi. Zaradi varovanja koristi otroka, lahko sodišče odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem. Starš ima pravico do osebnih stikov tudi takrat, ko je otrok zaupan tretji osebi ali zavodu.

Tudi glede preživljanja otrok imata starša možnost, da se sama sporazumeta o višini in načinu plačevanja preživnine za njune skupne otroke. Staršema lahko pri sklenitvi sporazuma glede preživljanja otrok pomaga CSD in/ali mediator. Sodišče mora po uradni dolžnosti preveriti sporazum staršev glede preživljanja in se prepričati, da je v otrokovo korist. Če sporazum ni ustrezen, sodišče starša na to opozori in jima omogoči, da sporazum ustrezno popravita. Če se starša o preživljanju otrok ne moreta sporazumeti ali sporazum ni v korist otroka, o tem odloči sodišče. Oba starša imata dolžnost preživljanja med trajanjem zakonske zveze in tudi po njeni razvezi, s čimer je zagotovljeno načelo enakopravnosti. Preživnina se določi za vsakega otroka posebej. Sodišče pri določanju preživnine upošteva otrokove potrebe, finančne zmožnosti staršev, pridobitne sposobnost staršev idr..