V predmetnem članku se bomo posvetili razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, kot je to urejeno v Družinskem zakoniku (DZ), s poudarkom na relevantni in aktualni sodni praksi v tej zvezi.

Po ustaljeni sodni praksi so zahtevki v zvezi s skupnim premoženjem partnerjev (zakonskih, izvenzakonskih, istospolnih) sestavljeni iz ugotovitvenega zahtevka, da določeno premoženje spada v skupno premoženje, in ugotovitvenega zahtevka, koliko znašata deleža na skupnem premoženju. Za delitev skupnega premoženja zakoncev je predviden nepravdni postopek. Nepravdno sodišče odloča o delitvi skupnega premoženja, če med zakoncema ni spora o predmetu delitve in velikosti njunih deležev. V kolikor med zakoncema pride do spora in se ne dogovorita o višini deležev na skupnem premoženju in je podano nestrinjanje s pravno domnevo o enakosti deležev, nepravdno sodišče prekine postopek in zakonca (katerega pravico šteje za manj verjetno) napoti na pravdo. V kolikor v določenem roku pravdni postopek ni sprožen, nepravdno sodišče nadaljuje z delom in odloči na podlagi dokazov, ki jih ima (npr. sledilo bo pravni domnevi o enakosti deležev na skupnem premoženju). V kolikor pa je pravdni postopek sprožen, se bo nepravdni postopek nadaljeval po zaključku pravdnega postopka. Sodna praksa (kot npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2380/2019 z dne 15.4.2020) pa izjemoma določa, da se delitev skupnega premoženja opravi v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, če je eden od zakoncev skupno premoženje odsvojil idr.), ki jih je treba ugotoviti in zatrjevati. Zakonec lahko zahteva delitev v pravdnem postopku, če poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti, zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali oblikovanje solastnine in izstavitve zemljiškoknjižne listine.

Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če njuna zakonska zveza preneha. Med trajanjem zakonske zveze se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev. Sporazum glede razdelitve skupnega premoženja vsebuje tudi sporazum zakoncev o obsegu skupnega premoženja. Če v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca spreminjata zakoniti premoženjski režim, ni določen način delitve skupnega premoženja, se to razdeli po pravilih zakonitega premoženjskega režima, razen če se zakonca sporazumeta drugače. Delitev skupnega premoženja se opravi po stanju ob začetku učinkovanja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (71. člen DZ).

Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju, se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja (72. člen DZ). Dolgovi lahko nastanejo v povezavi s skupnim gospodinjstvom (npr. plačevanje računov), z družinsko oz. zakonsko skupnostjo (npr. stroški šolanja otrok) ali s skupnim premoženjem (npr. plačevanje obrokov kredita za nakup stanovanja). Ugotovijo se tudi morebitne terjatve, ki so vezane na skupno premoženje (npr. zakonca sta posodila denar staršem enega zakonca).

Zakonca se o višini deležev na skupnem premoženju lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče (73. člena DZ). Pri določanju višine deležev na skupnem premoženju ima načelo avtonomije zakoncev prednost pred odločitvijo sodišča. Navedeno pomeni, da bo sodišče odločalo v primeru, ko se zakonca ne moreta dogovoriti o višini deležev in bo to zahteval eden izmed zakoncev.

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na njem enaka. Zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (74. člen DZ). Zakonec, ki v pravdnem postopku dokazuje drugačno prispevanje k skupnemu premoženju, mora dokazati obstoj okoliščin, ki bi lahko vodile do določitve drugačnih deležev na skupnem premoženju. Med razloge, ki vplivajo na drugačno določitev deležev na skupnem premoženju spadajo npr. zapravljanje denarja s strani enega zakonca zaradi pijančevanja, zabav, iger na srečo ter znatno višji prihodki enega od zakoncev. Tudi sodna praksa na tem področju je jasna in enotna. Tako npr. iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 730/2006 z dne 19.2.2009 izhaja, da pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembno dejavniki (pomoč enega zakonca drugemu, opravljanje domačih del, skrb za vzdrževanje premoženja, trud in varstvo pri vzgoji otrok). Prispevkov zakoncev zato ni mogoče ugotoviti matematično s povsem natančnimi merili. Sodišče mora delež vsakega zakonca določiti glede na njegov celoten prispevek v pridobivanju tega premoženja, upoštevajoč vse oblike vloženega dela. Tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 17/2017 z dne 29.3.2017 izhaja, da je pri presoji katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži na njem, nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oz. obstoja zakonske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito ter ga v nobenem primeru drobiti na posamezna obdobja ali posamezne dele premoženja. Slednje velja tudi za presojo vseh prispevkov zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja in za vse v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje.

Ko so dogovorjeni oz. določeni deleži na skupnem premoženju, se zakonca lahko dogovorita o načinu delitve premoženja. Za delitev šteje tudi njun dogovor, da postaneta solastnika stvari v sorazmerju s svojima deležema iz skupnega premoženja. Če dogovor o načinu delitve premoženja ni dosežen, sodišče premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja (75. člen DZ). Zakoncema je tako omogočeno, da se o načinu delitve dogovorita. Skupno premoženje lahko spremenita v solastnino, kjer sta lahko deleža idealna (npr. vsak ima polovico nepremičnine) ali realna (npr. če imata dve nepremičnini, prevzame vsak zakonec eno). Poznamo tudi t.i. fizično delitev, ko stvari iz skupnega premoženja prevzame v popolno last en zakonec, ki drugega izplača, in t.i. civilno delitev, ko stvari iz skupnega premoženja prodata in si izkupiček razdelita. V kolikor zakonca dogovora o načinu delitve skupnega premoženja ne moreta doseči, bo sodišče le-to razdelilo po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja. Iz sodne prakse npr. iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 3486/2015 z dne 10.2.2016 izhaja, da je za veljavnost dogovora o razdelitvi skupnega premoženja potrebno, da je le-ta sklenjen v notarski obliki. Nadalje iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 1128/2019 z dne 3.3.2020 izhaja, da je fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti primarni način delitve, ki ima prednost pred civilno delitvijo (prodajo stvari) kot subsidiarnim načinom delitve. Civilna delitev pride v poštev le, če fizična delitev ni mogoča oz. je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. Tudi v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 488/2019 z dne 10.7.2017 je določeno, da je fizična delitev predvidena za objekte solastnine, ki so po svoji naravi deljivi, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes. Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev. Glede delitve skupnega premoženja je to določilo smiselno uporabljivo.

Ob delitvi skupnega premoženja zakoncev, se zakoncu na njegov predlog na račun njegovega deleža dodelijo tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegovega poklica ali druge dejavnosti oz. mu omogočajo pridobivanje dohodka. Enako velja za predmete, ki so namenjeni izključno osebni rabi enega od zakoncev in niso njegovo posebno premoženje (76. člen DZ). Tako lahko zakonec predlaga, da se mu na račun njegovega deleža dodelijo tisti predmeti, ki so namenjeni opravljanju njegovega poklica (npr. oprema cvetličarne) ali druge dejavnosti (npr. kmetijski stroji) oz. mu omogočajo pridobivanje dohodka (npr. barve za risanje). Prav tako lahko zakonec predlaga, da se mu dodelijo predmeti, ki so namenjeni izključno osebni rabi (npr. predmeti za osebno rabo, oblačila, zdravstveni pripomočki, idr.).