Loading...

Prodajna pogodba

Bistveni sestavini prodaje sta predmet in kupnina. Načelno velja, da je kupoprodajna pogodba sklenjena, ko se kupec in prodajalec dogovorita o predmetu in višini kupnine. Temeljna in bistvena obveznost prodajalca je izročitev stvari kupcu na način, da slednji na njej pridobi lastninsko pravico (435. člen OZ). Nadaljnja pomembna obveznost prodajalca je odgovornost za stvarne napake, ki jo konkretno opredeljuje (uzakonja) OZ v členih od 458 do 466.

V predmetnem članku se osredinjamo na bistvene teoretične poudarke instituta odgovornosti prodajalca za stvarne napake. V nadaljnjih člankih pa se bomo posvetili odgovornosti garancije proizvajalca za brezhibno delovanje stvari ter nato izluščili morebitno (ne)uporabnost tega instituta, in sicer neposredno za obravnavano afero – vse navedeno ob upoštevanju tudi potrošniške pravice kot lex specialis, ki so načelno ugodnejše in jih poudarjamo v posebnem članku.

Odgovornost za stvarne napake
Odgovornost za stvarne napake v splošnem zajema stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali je bilo to prodajalcu znano ali ne. Vendarle prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo po tem, ko je nevarnost prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal pred tem. Neznatna stvarna napaka se ne upošteva. Gre za eno temeljnih odgovornosti – obveznost prodajalca (ko gre za izpolnitev z napako). Odgovornost prodajalca za stvarne napake je obligacijsko razmerje, v katerem je prodajalec, čigar predmet izpolnitve (stvar, ki jo je izročil kupcu) ima napake, zavezan (dolžen) odpraviti negativne posledice teh napak v pravno varovani sferi kupca, kupec pa ima pravico zahtevati odpravo teh negativnih posledic. Gre za posebno vrsto prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (kršitev pogodbene obveznosti opraviti izpolnitev pravilno – brez napak).

Osnovne predpostavke predmetne odgovornosti, ki bodo podrobneje razdelane, so torej splošne (pozitivne) in posebne (pozitivne in negativne). Splošni sta: stvar, ki je predmet izpolnitvenega ravnanja prodajalca, ima napako in vzrok za napako izvira iz prodajalčeve sfere. Posebne pa so: negativna – kupec ob sklenitvi pogodbe za napako ni vedel in tudi ni bil dolžen vedeti; pozitivna – pravočasno obvestilo o napaki ob skritih napakah – napaka se pokaže v šestmesečnem jamčevalnem roku in sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem (prekluzivnem) jamčevalnem roku. Obstaja pa tudi negativna predpostavka, in sicer da se neznatna napaka ne upošteva.

V nadaljevanju po svojem bistvu v zakonodaji in pravni teoriji opredelimo navedene predpostavke.

Stvar ima stvarno napako, če nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet, če nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana, če nima lastnosti in odlike, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, ter če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila. Med običajne lastnosti v prvi vrsti spadajo tiste lastnosti, ki so v poslovnem prometu najpogostejše značilnosti stvari določene vrste, pa tudi lastnosti, ki so določene/predpisane s tehničnimi in z drugimi predpisi oziroma ki jih opredeljujejo druga pravila stroke (pri novi stvari so to pravila, ki veljajo med sklenitvijo pogodbe, pri rabljeni stvari pa pravila, ki so veljala v obdobju izdelave stvari). Določitev stvari, ki je predmet prodajalčevega izpolnitvenega ravnanja, je bistvena (nujna) sestavina prodajne pogodbe. Da bi bila prodajna pogodba veljavno sklenjena, morata pogodbeni stranki določiti (določno opredeliti) stvar, ki je predmet prodajalčeve izpolnitvene obveznosti. Način določitve (lastnosti, značilnosti) stvari, ki je predmet prodajane pogodbe, je odvisen od vrste stvari in načina, na katerega se v poslovnem prometu sklepajo pogodbe o prodaji stvari takšne vrste. Lastnosti stvari so lahko dogovorjene izrecno ali molče. Neznatna stvarna napaka se ne upošteva. Bistvena zaradi (pravočasnosti) obvestitve (nemudoma, v 8 dneh, povezano z različnimi dejanskimi trenutki) prodajalca o napaki prek kupca je razlika med očitnimi in skritimi napakami.

Okoliščina, da vzrok za napako izvira iz prodajalčeve sfere (torej iz sfere stranke, katere izpolnitev ima napako), se domneva. Če se (skrita) napaka pokaže v jamčevalnem roku, velja domneva, da je vzrok obstajal (že) ob prehodu tveganja naključnega uničenja oziroma poškodovanja stvari na kupca. Trenutek prehoda navedenega tveganja ureja OZ, in sicer zajema trenutek izročitve stvari od prodajalca kupcu oziroma takrat, ko kupec pride v upniško zamudo s prevzemom stvari. Prodajalec se lahko razbremeni (le), če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Kot primeri se pojavljajo npr. nepravilna uporaba stvari pri kupcu, na kar prodajalec navadno nima vpliva, pri čemer mora prodajalec predvideti, da morebitnih posebnih (zahtevnejših) pravil v povezavi z uporabo stvari kupec kot laik navadno ne pozna, zaradi česar ga mora prodajalec s temi pravili za uporabo na primeren način (navodila za uporabo) seznaniti. Pravilna uporaba stvari, ki ima značilnost trajne dobrine (npr. nepremičnine), obsega tudi vzdrževanje te stvari.

Kupec ne sme vedeti oz. ne sme dopuščati možnosti, da ve (bi lahko vedel); gre za negativno predpostavko, da stvar nima običajnih lastnosti ter pogodbeno dogovorjenih ali predpisanih lastnosti. Namen predpostavke se pojasnjuje z okoliščino, da naj prodajalec za napako ne odgovarja, če je kupec v napako privolil. Sklepa se, da je kupec (ob sklenitvi pogodbe) privolil, da kupi stvar s takšnimi lastnostmi in (dodajamo: sploh) da ne gre za napako. Od kupca se terja skrbnost ravnanja, ki pa je lahko omogočena samo v položajih, ko je imel kupec ob sklenitvi pogodbe (dodajamo: dejansko) možnost pregledati stvar in ni bil zaveden z izjavo prodajalca, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Temeljni dolžnosti kupca v povezavi z obravnavanim institutom sta pregled stvari in obvestilo o napakah, kar urejajo členi OZ-a 461–465.

Kupec je dolžen prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, takoj ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico iz tega naslova. Če je pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, sicer glede izgube pravic (jamčevalnih zahtevkov) velja enako. Pravočasno obvestilo o napakah je predpostavka prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake – predpostavka jamčevalnim zahtevkom. To pa mora zatrjevati in dokazati prodajalec. Namen obvestitve o napaki je omogočiti prodajalcu, da se z njo seznani in da ugotovi vzrok zanjo. Razlog za zaščito tega prodajalčevega interesa odpade, če prodajalec za napako ve oziroma bi zanjo lahko vedel (če bi ravnal skrbno po 465. členu OZ).

Če se, potem ko kupec prevzame stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (tj. skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi to pravico. Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo, potem ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok. Pravočasno obvestilo pri skritih napakah je torej predpostavka prodajalčeve odgovornosti za to napako in s tem predpostavka za uveljavljanje kupčevih jamčevalnih zahtevkov (gre za prekluzivni rok). Če kupec prodajalca o (skriti) napaki ne obvesti, preneha prodajalčeva odgovornost za to napako. Napaka se – poleg navedenega – mora pokazati v jamčevalnem roku, kar je nadaljnja predpostavka odgovornosti prodajalca in je namenjena zaščiti interesov zadnjega (teh pa ni, če je prodajalec za napako vedel oziroma bi zanjo lahko vedel, če bi ravnal skrbno, kakor nalaga 465. člen OZ).

V povezavi z obvestilom o napaki OZ kupcu (464. člen OZ) veleva, da mora v obvestilu natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda. Zadošča pa, če je obvestilo o napaki prodajalec dobil z zamudo ali ga sploh ni dobil, da kupec na zanesljiv način (kamor šteje zakon priporočeno pismo, telegram ali drug zanesljiv način) obvestilo pošlje prodajalcu.

Kupec lahko (dodajamo: zunajsodno in sodno) z izjemo, ki je določena po 464. členu OZ, zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe), zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima pravico tudi zahtevati povrnitev škode. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Gre za jamčevalne zahtevke, torej pravice kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za napako stvari, zahteva restitucijo (povrnitev) te (neposredne) škode (napake), ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi napake na način, ki ustreza obliki te škode.

Vrstni red uveljavljanja posameznih jamčevalnih zahtevkov v zakonu ni določen, je pa omejen z dodatno predpostavko po prvem odstavku 470. člena OZ (kupec lahko odstopi od pogodbe, samo če je pred tem prodajalcu dal primeren dodatni rok za izpolnitev). Če prodajalec tudi v tem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari in je tudi ne zamenja za drugo stvar brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno zbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki). Za uveljavitev pravice za sorazmerno znižanje kupnine takšna dodatna predpostavka (z omogočenjem dodatnega primernega roka) po OZ ni določena.

Pri izpolnitvenem zahtevku je položaj enak (istovrsten) kot položaj, ki nastane, če kupec zaradi očitnih napak odkloni prevzem stvari in vztraja pri (pravilni) izpolnitvi. Zahtevka (za odpravo napake ali za izročitev druge stvari brez napake) se medsebojno izključujeta, torej ju kupec lahko uveljavlja le alternativno in ima pravico do izbire med njima. Na drugi strani pa je izbira načina odprave napake stvar prodajalca, ki mora z izbranim načinom doseči (pravilen) rezultat – odpravo napake, tako da ima stvar (po odpravi napake) značilnosti pravilne izpolnitve. Če kupec uresniči zahtevek za izročitev druge stvari brez napake (in je objektivno mogoče stvar zamenjati za drugo istovrstno), mora prodajalcu vrniti prvo stvar, stvar z napako, pri čemer gre za vzajemni si obveznosti (kupec pa mora vrniti stvar v stanju, v kakršnem jo je prejel).

Zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine ima značilnosti oblikovalne pravice, saj se z uresničitvijo te pravice pogodbeno (obligacijsko) razmerje med kupcem in prodajalcem spremeni, tako da se kupnina (vsebina kupčeve obveznosti) ustrezno zniža. Izjavo o uresničitvi te pravice mora kupec uveljavljati sodno (ustrezen oblikovalni tožbeni zahtevek) v zakonskem roku enega leta od obvestila o napaki. Če kupec uresniči to pravico, se njegova obveznost plačila kupnine spremeni, tako da se višina kupnine ustrezno zniža. Če je kupec že pred uveljavitvijo te pravice plačal celotno kupnino, ima kondikcijski zahtevek za vračilo znižanega dela kupnine. Namen pravice/zahtevka je varstvo načela enake vrednosti dajatev kot temeljnega načela dvostranskih (odplačnih) pogodb. Ni odveč na tem mestu dodati, da je tudi predmetni zahtevek in tudi vse druge jamčevalne zahtevke mogoče (sporazumno med obema strankama) uveljaviti tudi zunajsodno (seveda le v primeru med strankama sprejemljivega dogovora oziroma zunajsodne poravnave).

Odstop od pogodbe je pravica, ki daje imetniku (odstopnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na odstopnega zavezanca, povzroči prenehanje (razvezo) pravnega razmerja (pogodbe med navedenima). Kupčeva izjava, da odstopa od pogodbe (zaradi napake), začne učinkovati, ko jo prodajalec prejme (14. člen v povezavi z 28. členom OZ). OZ sicer glede odstopa od pogodbe z enostransko izjavo volje nadalje loči dva različna pravna položaja. Prvi je tisti po drugem odstavku 470. člena OZ, ko mora biti dana posebna (izrecna) izjava kupca, da bo uresničil odstopno pravico (gre za primer, ko sme kupec odstopiti od pogodbe, ne da bi pustil dodatni rok, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti). Drugi pravni položaj pa je tisti po prvem odstavku 470. člena OZ, ko mora kupec prodajalcu omogočiti dodaten primeren rok za izpolnitev pogodbe, saj v tej zvezi posebne (izrecne) izjave o odstopu glede na domnevo po 471. členu OZ ni treba dati. Posebna (negativna) predpostavka pa je predvidena v prvem odstavku 475. člena OZ, in sicer če kupec prve stvari ne more vrniti oz. je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel (razen če vzrok za to ne izvira in njegove sfere). Pravne posledice odstopa od pogodbe se kažejo v razvezi – prenehanju prodajne pogodbe ter iz nje izvirajočih pravic in obveznosti. Če je posamezen pogodbenik delno ali v celoti izpolnil opravila, ima kondikcijsko terjatev do drugega pogodbenika.

Teorija, upoštevaje analogno uporabo tretjega odstavka 639. člena OZ (določilo pri podjemni pogodbi), kupcu priznava tudi pravico, ki jo OZ v prodajni pogodbi oz. pri določilih prodajne pogodbe neposredno ne ureja, in sicer (četrto) pravico oziroma zahtevek za odpravo napake na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam. Kupec pa ni dolžen dati primernega dodatnega roka prodajalcu, če iz prodajalčevega ravnanja izhaja, da napake v primernem (dodatnem) roku ne bo odpravil.

Kupčeve pravice – zahtevki, če je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti. Rok je prekluziven (sama pravica preneha). Posebno pravilo o roku za uveljavljanje zahtevkov (jamčevalni zahtevki in škoda zaradi zaupanja, opomba: ne pa tudi refleksna škoda) na podlagi prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo pravila o zastaranju poslovnih odškodninskih terjatev. Pravilo enoletnega roka ne velja za zahtevke, ki nastanejo na podlagi poznejšega prenehanja (razveze) pogodbe, ki jo povzroči uresničitev kupčeve pravice odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak (t. i. kondikcijski zahtevki). Prav tako razloženo ne velja za kupčeve zahtevke za povrnitev refleksne škode. Jamčevalne zahtevke – pravico zahtevati odpravo napake, pravico odpraviti napako na prodajalčeve stroške (z zahtevkom denarnega zneska v višini potrebnih stroškov za odpravo napake) in pravico zahtevati izročitev druge stvari brez napake – je treba uveljavljati sodno. Za oba zahtevka, ki imata značilnost oblikovalne pravice, pa velja, da se pravica odstopiti od pogodbe zaradi napak uveljavlja (že) z enostransko izjavo volje, naslovljeno na zavezanca, pravico zahtevati sorazmerno znižanje plačila pa je treba uveljavljati sodno. Kljub različnim pravnim teorijam prevladuje stališče, da je kratek rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov, po preteku katerega zahtevki ugasnejo, postavljen zaradi zaščite prodajalčevega interesa in ga sodišče upošteva samo na ugovor prodajalca (in ne po uradni dolžnosti). Glede na prekluzivno naravo roka tega ne zadevajo instituti pretrganja rokov. Prodajalčeva prevara ni mišljena kot nujno namerno ravnanje z zavajanjem kupca (v ožjem smislu besede), ampak se razume širše, torej gre za vsako ravnanje, s katerim prodajalec zavede kupca, da ta svojih pravic ni pravočasno sodno uveljavljal. Materialnopravni (sami) ugovori za znižanje kupnine zaradi napak in plačilo odškodnine za škodo (zaradi zaupanja) so dopustni tudi po poteku tega roka.

Tako stroga omejitev odgovornosti za nepravilno izpolnitev (zlasti v smislu kratkih jamčevalni rokov in roka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov), kot jo pozna OZ, je v primerjalnem pravu edinstvena.

Vir: magistrsko delo Pravni vidiki afere Dieselgate, 2016, Damjan Merhar

2019-08-08T10:28:37+02:00
Za pravilno delovanje tega spletišča se na vašo napravo naložijo piškotki. Več Ok