Zakon o finančnem poslovanju podjetjih, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: „ZFPPIPP“) določa, da so insolventni postopki: postopki prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisiljene poravnave in stečajni postopki.

Podjetje, ki ne more izpolnjevati svojih obveznosti v skladu z dogovorjenimi pogoji poslovanja, preide v likvidnostne težave in s tem v postopek zaradi insolventnosti.

Namen stečajnega postopka je prodaja dolžnikovega premoženja oziroma unovčenje premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. V postopkih zaradi insolventnosti se upoštevajo načelo enakega obravnavanja upnikov, načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov in načelo hitrosti postopka.

Za začetek stečajnega postopka je potrebno vložiti predlog, pri čemer ZFPPIPP v svojem 231. členu taksativno našteva upravičene predlagatelje. Upnik pridobi procesno legitimacijo s prijavo terjatve. Upnik mora svojo terjatev prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES[1].

Pomembno vlogo v zvezi s prijavo terjatve delavcev ima tudi Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ki je prav tako upravičen vložiti predlog, če verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca.

Delavci delodajalca so velikokrat upniki v insolvenčnih postopkih, predvsem, ko imajo terjatve do delodajalca zaradi neizplačanih plač, odpravnin, neizplačanih davkov in prispevkov itd. Slednje urejata ZFPPIPP in Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: „ZJSRS“).

Terjatve delavcev, ki nastanejo pred začetkom postopka zaradi insolventnosti so običajno obravnavane kot prednostne terjatve, terjatve nastale po začetku postopka zaradi insolventnosti pa kot strošek postopka. Bistvo prednostnih terjatev, ki jih našteva 21. člen ZFPPIPP je, da so poplačane pred navadnimi in podrejenimi terjatvami, takoj za plačilom stroškov postopka.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku

Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem določa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: „ZDR-1“). Skladno z ZDR-1 lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi iz poslovnega razloga in sicer zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji  iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

Delavci, katerim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga so izenačeni z delavci, katerim je v stečajnem postopku redno odpovedana pogodba o zaposlitvi. Razlika je le v osebi, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, saj v stečajnem postopku pogodbo o zaposlitvi odpove stečajni upravitelj in ne več delodajalec. Prav tako je bistvena razlika v dolžini odpovednega roka, in sicer stečajni upravitelj lahko odpove pogodbo o zaposlitvi s 15-dnevnim odpovednim rokom, vendar le tistim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno.

Delavci so v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku upravičeni do: odpravnine, denarnega nadomestila za brezposelnost ter prednostne pravice do zaposlitve, če upravitelj kolektivno odpušča, nato pa v roku enega leta ponovno zaposluje.

Kot že predhodno navedeno, ima pomembno vlogo v zvezi s terjatvami delavcev do delodajalcev, v primeru neizplačanih plač, odpravnin, neizplačanih davkov in prispevkov itd., Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. Bistvo Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS je, da delavcem zagotavlja varstvo terjatev v primeru stečaja delodajalca. Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije načeloma iz razdelitvene mase poravna določen del delavčeve terjatve, ki jo ima do delodajalca, nato pa s subrogacijskim učinkom nastopi v razmerju do delodajalca ali stečajne mase.

Skladno s 24. členom ZJSRS se postopek za uveljavitev pravic začne na zahtevo upravičenca. Zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca mora biti vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Zahteva se vloži pri enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje po sedežu delodajalca oziroma pristojni za delavca v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, če ima delodajalec sedež v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora.

[1]Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve