Pogodba o dosmrtnem preživljanju je v slovenski zakonodaji urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), in sicer v VI. poglavju oz. v členih od 557. do 563.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijskopravna pogodba, ki ustvarja obveznosti za obe pogodbeni stranki (ali več njih), in sicer je vsaj ena stranka dolžna nekaj dati, storiti, opustiti, druga stranka pa je do te izpolnitve upravičena. Ena od bistvenih značilnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju je aleatornost oz. tveganje, kar pomeni, da korist oz. breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva in stranki ne moreta vedeti, kolikšne bodo medsebojne obveznosti. Tveganje je torej del pogodbene podlage, saj pogodbeni stranki ne moreta vedeti, kolikšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega npr. kako hudo bo preživljanec bolan in obnemogel in koliko časa bo potrebno zanj skrbeti. Preživljalec ob sklenitvi pogodbe ve, kaj bo prejel, ne ve pa, koliko bo dejansko dal, saj je le-to odvisno od smrti preživljanca.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, sicer je nična. Navedeno potrjuje tudi sodna praksa, in sicer sodba Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 102/2020 z dne 14.5.2020, kjer je zapisano, da je pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 55. člena OZ). V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, tovrstni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični (4. točka 47. člena in 48. člen Zakona o notariatu).

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu.

Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se lahko tudi razveže. In sicer pogodbeni stranki lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju razvežeta sporazumno tudi po tem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Če pogodbenika pogodbe o dosmrtnem preživljanju živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsak od njiju od sodišča zahteva, da se pogodba razveže. Da se pogodba razveže, lahko zahteva vsaka stranka, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1247/2021 z dne 21.9.2021, se pravni red po utrjenem stališču sodne prakse načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) bi bilo stališče, po katerem bi stranka, iz katere osebnostne sfere izvira razlog za neizpolnjevanje pogodbe, lahko vselej zahtevala razvezo pogodbe. Tako presoja, ali gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki utemeljuje razvezo pogodbe, kot presoja, ali gre za v taki meri spremenjene okoliščine, da pogodbe ni več mogoče ohraniti (tega dvojega niti ni mogoče strogo ločiti), mora zato upoštevati interese obeh pogodbenih strank.

V kolikor se po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju razmere spremenijo tako, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, sodišče na zahtevo stranke znova uredi njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine. Sodišče lahko spremeni preživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki.

V primeru, da umre preživljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo. Če v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne privolijo, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če zakonec, potomci, posvojenci ali potomci posvojenca ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico od preživljanca zahtevati odškodnino, ki jo določi sodišče po prostem preudarku, upoštevajoč pri tem premoženjske razmere preživljanca in tistih, ki so bili upravičeni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Ko preživljanec umre, se preživljalec s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in dokazilom o smrti preživljanca (izpiskom iz matičnega registra o smrti), vpiše v zemljiško knjigo in ni vezan na zapuščinski postopek. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni del zapuščine in ne sodi v zapuščino.