KAZENSKOPRAVNI VIDIKI – KZ-1
Po klasični delitvi prava sicer kazensko pravo ne sodi v javnopravne vidike (saj obstaja kazensko pravo kot poseben klasičen del prava), ne glede na to, da tudi to obravnavamo v tem članku.

Obravnavana afera ima (bo imela) očitne kazenskopravne posledice. Že nekaj dni po izbruhu – odkritju afere VW – so bile tudi v matični Nemčiji podane kazenske ovadbe pristojnemu državnemu tožilstvu, ki je tudi sprožilo predhodno kazensko preiskavo zaradi goljufanja VW, osredinjeno na pravne postopke proti odgovornim osebam v koncernu. Vsekakor je glede kazenskopravnih posledic nekorektno špekulirati v prihodnost, dejstvo pa je, da tudi po slovenski kazenski zakonodaji obstajajo zakonski znaki več kaznivih dejanj, hkrati pa tudi pristojnost slovenskega kazenskega sodišča za obravnavanje teh/tega primerov/-a.

Kazenski zakonik določa, da kdor za to, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali s prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let (211. čl. KZ-1 (to kaznivo dejanje je vseboval tudi prej veljavni Kazenski zakonik, Uradni list RS, Uradni list RS, št. 95/04, v členu 217, v nadaljevanju: KZ)). Dejstvo je, da je koncern z načrtnim prikrivanjem dejanskih izpustov privabil in pridobil številne kupce (ki so bili glede emisij načrtno in pretkano preslepljeni), zaradi česar so (posebej tisti, ki so zaradi tega – deklariranja okoljske prijaznosti) sklenili nakup konkretnega spornega vozila pri pooblaščenih prodajalcih vozil v RS. V vsakem konkretnem primeru pa je treba, upoštevaje konkreten primer na načelu subjektivne krivdne kazenske odgovornosti, dokazati zakonske znake in odgovornost za očitano kaznivo dejanje. Korist so hipotetično imeli/imajo prodajalci, distributer – uvoznik in proizvajalec, ravno tako (lahko le) hipotetično škodo z nakupom konkretnih vozil so imeli kupci. Upoštevaje razsežnost goljufije koncerna in konkretnih morebitnih obdolženih v kazenskem postopku, težo prepovedanih pravnih posledic – škode kupcem in drugim – širše (okolje, javne finance), je že vnaprej jasno, da gre za specifičen in izjemen eventualni kazenski postopek in najverjetneje (če) za katero izmed kvalificiranih oblik kaznivega dejanja goljufije. Ta je lahko (bo navadno lahko kvalificirana) podana tudi kot posebno kaznivo dejanje poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (oz. prej veljavnem 234. a-členu KZ). KZ-1 inkriminira tudi kaznivo dejanje zlorabe zaupanja ali položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, in sicer določa, da se kazenskopravno kaznuje tudi, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje, prekorači pravice ali opusti dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja (240. čl. KZ-1 (oz. prej veljavnem KZ – Zloraba položaja ali pravic po 244. členu)). Vsa teoretično mogoča kazniva dejanja po slovenskem KZ-1 so tudi uradno pregonljiva kazniva dejanja. Glede na dejstvo, da so bili predmetni posli – prodajne pogodbe – sklenjeni na ozemlju RS, je tudi na slovenskih organih pregona in sojenja (zlasti zadnjih) lahko podana pristojnost (26. člen ZKP). Elementi kazenskopravne problematike so nedvomno podani, saj sama ravnanja koncerna (javno – medijsko) po logiki stvari kar kličejo k uporabi kazenskopravnega instrumentarija, kar pa v ničemer ne pomeni, da bo dejansko do ugotovljenega in končnega kazenskega epiloga s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo prišlo (in posebej tudi v RS).

HOMOLOGACIJA VOZIL – UREDBA
Uredba (ES), št. 715/2007, Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (euro 5 in euro 6) ter dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil je neposredno veljaven pravni akt (tudi) v RS.

Uredba določa skupne tehnične zahteve za podelitev homologacije za motorna vozila glede na njihove emisije in za nadomestne dele, kot so nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja. Poleg tega določa pravila za skladnost v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva in dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (1. čl. Uredbe, št. 715/2007.). Proizvajalci morajo dokazati, da so vsa nova vozila, ki so bila prodana, registrirana ali so se začela uporabljati v Skupnosti, homologirana skladno s to uredbo in z njenimi izvedbenimi ukrepi. Proizvajalci morajo dokazati, da so vse nove nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki jih je treba homologirati in ki se prodajo ali začnejo uporabljati v Skupnosti, homologirane skladno s to uredbo in z njenimi izvedbenimi ukrepi. Proizvajalci morajo v dokumentu, ki ga ob nakupu prejme kupec vozila, navesti podatke o emisiji ogljikovega dioksida in porabi goriva (4. čl. Uredbe, št. 715/2007).

Proizvajalec vozilo opremi tako, da so sestavni deli, ki lahko vplivajo na emisije, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da med normalno uporabo omogočijo vozilu, da je skladen z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi. Uporaba odklopnih naprav, ki zmanjšujejo učinkovitost sistemov za uravnavanje emisij, je prepovedana (5. čl. Uredbe, št. 715/2007).

Z veljavnostjo od 2. julija 2007, če tako zahteva proizvajalec, nacionalni organi zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije ali porabo goriva vozil, ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe novega vozila, kadar je zadevno vozilo skladno z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, zlasti z mejnimi vrednostmi euro 5 ali z mejnimi vrednostmi euro 6, določenimi v prilogi uredbe (10. čl. Uredbe, št. 715/2007).

Homologacijsko (upravno) pravo je po predmetni uredbi unificirano in neposredno uporabljivo na ravni EU. V konkretni zadevi navedeno pomeni, da so za sporna vozila homologacije veljavne neposredno tudi v RS, čeprav so bile (so navadno) izdane v državi proizvajalca – Nemčiji. Nemški organi očitno goljufije koncerna niso zaznali in so izdali homologacije za njegova vozila, vprašanje, ki se nam postavlja, pa je, ali bi organi to morali in mogli zaznati. Homologacije zaradi afere niso postale samodejno neveljavne.

Obvestila nemškega homologacijskega organa Kraftfahrt – Bundesamt (KBA) vsem evropskim homologacijskim organom (primer: prvi odpoklic v skupini Volkswagen za odpravo nepravilnosti v povezavi z emisijami NOx. Javna agencija RS za varnost prometa (18. 4. 2016). Dostopno na: https://www.avp-rs.si/prvi-odpoklic-vozil-v-seriji-nepravilnosti-pri-skupini-volkswagen/), nalaga/poziva VW (za konkretno vozila npr. Amarok), da je dolžen odstraniti prepovedano odklopno napravo iz vseh prizadetih vozil z vgrajenim motorjem EA 189 euro 5, in s tem poskrbeti, da bodo vse tehnične zahteve posameznih aktov Direktive 2007/46/ES (Direktiva 2007/46/ES z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov (Uradni list Evropske unije, 32007L0046, L 263/1)) izpolnjene, ko bo prepovedana odklopna naprava odstranjena. Sicer naj bi se odpoklici (vseh) vozil skupine Volkswagen izvajali od devetega tedna 2016 do predvidoma konec septembra 2016.

V odpoklicih bo proizvajalec skladno z direktivo 2007/46/ES obvestil lastnike vozil o odpoklicih, ki bodo izvedeni na stroške in skladno z navodili proizvajalca (kot v: Prvi odpoklic v skupini Volkswagen za odpravo nepravilnosti v povezavi z emisijami NOx. Javna agencija RS za varnost prometa (18. 4. 2016). Dostopno na: https://www.avp-rs.si/prvi-odpoklic-vozil-v-seriji-nepravilnosti-pri-skupini-volkswagen/). KBA, ki je tako v tem primeru pristojen homologacijski organ za preiskavo in revizijo postopkov podelitve enotne evropske homologacije, skupaj s proizvajalcem Volkswagen pripravlja tudi servisna navodila za izvedbo odpoklicev prizadetih vozil in ukrepe za odpravo nepravilnosti skladno s predpisanim postopkom sanacije prizadetih vozil.

DAVČNI PREDPISI – ZDMV
Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV) uvaja/ureja obveznost plačevanja davka od prometa motornih vozil, ki je prihodek proračuna RS (1. in 2. čl. ZDMV). Zavezanec za obračunavanje in plačevanje davka je proizvajalec oziroma oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije, oziroma uvoznik motornih vozil. Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost. Stopnja davka za motorna vozila (omejeno na določene tarifne oznake) je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji (merilo je izpust CO2 v gramih na kilometer) in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Obveznost za obračun davka nastane takrat, ko je opravljen promet motornih vozil (4., 6. in 7. čl. ZDMV).

V koncernu VW so med notranjimi preiskavami (tudi) odkrili, da so se pri določanju vrednosti CO2 v postopku pridobivanja homologacije za vozila dogajale nepravilnosti. Posledično je bil tako davek zavezancu za davek nepravilno odmerjen, saj vozila niso bila pravilno uvrščena v emisijske razrede. Iz podjetja Porsche Slovenija so sporočili, da če bodo nadaljnje preiskave potrdile spremenjene vrednosti CO2 pri določenih motorjih v tolikšni meri, da bi se posledično spremenila višina davka na motorna vozila (DMV), bo slovenski uvoznik kot davčni zavezanec prevzel vse obveznosti za poračun DMV-ja za vozila, ki so bila uvožena prek družbe Porsche Slovenija (kot v: VW: morebitni premalo plačani davek bomo poravnali. Delo, d. d. (18. 4. 2016). Dostopno na: http://www.delo.si/prosti-cas/na-kolesih/volkswagen-nepravilnosti-tudi-pri-izpustu-co2.html.). Ob tem sicer ugotavljamo, da so po zakonu lahko davčni zavezanci tudi posamezni kupci kot osebe, ki pridobijo motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije (mimo, brez uvoznika). Teh obveznosti pa uvoznik javno ne prevzema na svoja pleča (čeprav je do nepravilne odmere davka prišlo izključno zaradi protipravnega ravnanja koncerna, ki ga generalni uvoznik tudi zastopa), čeprav so (tudi ta) vozila ravno tako predmet goljufije (prevare) z izpusti (glede NOx in CO2). V posameznih primerih bo lahko kupcu nastala dodatna škoda, ko bo moral poravnati morebitno razliko do pravilne odmere davka na promet motornih vozil (upoštevaje/z omejitvijo: npr. sam zastaralni rok davčnih obveznosti (5-letni relativni in 10-letni absolutni rok, gl. 125. člen Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011 in naslednji)).

Vir: magistrsko delo Pravni vidiki afere Dieselgate, 2016, Damjan Merhar