Nasilje v družini je zelo pogost pojav v družbi, pri čemer gre tako za fizično ali psihično zlorabo med sorodniki oziroma družinskimi člani. Nasilje pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic, med drugimi pravice do življenja, varnosti, dostojanstva, zaščite pred fizičnimi in psihičnimi poškodbami. Za preprečevanje le tega smo odgovorni prav vsi, še posebej pomembno je, da žrtve nasilja ne molčijo, ali se nasilnežu postavijo po robu.
Nasilje v družini se pojavlja ne glede na družbenoekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge okoliščine. Pri nasilju gre za zlorabo družbene in ekonomske moči, potrebe po prevladi in nadzorovanju ene osebe nad drugo.
Predpis, ki opredeljuje nasilje v družini je Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). 3. člen ZPND zakona opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok.
- člen ZPND kot družinske član navaja:
- zakonec ali zunajzakonski partner,
- sorodnik v ravni vrsti,
- sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
- oseba v svaštvu v ravni vrsti,
- oseba v svaštvu v stranski vrsti do vštetega drugega kolena,
- posvojitelj in posvojenec,
- rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino,
- skrbnik in varovanec,
- osebe, ki imajo skupnega otroka,
- osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
- osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu.
Za družinske člane po tem zakonu se štejejo osebe iz prejšnjega odstavka, tudi če sta razmerje ali skupnost prenehala. Za družinskega člana po tem zakonu se šteje tudi novi zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi družinskega člana ali otrok katerega od družinskih članov iz prvega odstavka tega člena.
1. NASILJE V DRUŽINI KOT PREKRŠEK
V 6. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) [1] je določen kot prekršek izvršitev nasilnega in drznega vedenja, ki pa v četrtem odstavku tega člena zajema kvalificirano obliko, kadar gre za prepovedano ravnanje znotraj družine oziroma zoper sorodnike in za katero je zagrožena tudi višja globa.
Izvršitvene oblike tega prekrška so zajete v prvem odstavku tega člena, to so:
- izzivanje,
- spodbujanje k pretepu,
- vedenje na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv in podoben način,
- zasledovanje drugega.
Poleg teh izvršitvenih oblik sta v drugem in tretjem odstavku kot poseben izvršitveni način določena še udarec drugega in pretepanje. Prekršek pomeni, da storilec pri drugem povzroči občutek prizadetosti, strahu, ogroženosti ali ponižanja. [2]
V zadnjem odstavku tega člena so taksativno naštete osebe zoper katere mora biti storjen prekršek. Za razliko od ZPND, ZJRM-1 kot družinskega člana ne določa krvnega sorodnika v stranski črti do tretjega kolena, sorodnika po svaštvu do vštetega drugega kolena ter oseb, ki imajo skupnega otroka.
Kot glavna sankcija za nasilno in drzno vedenje je določena globa. 6 člen. ZJRM-1 določa, da se kršitelja kaznuje z globo od 60.000 (251 EUR) do 120.000 (502 EUR) tolarjev. Četrti odstavek 6. člena ZJRM-1 določa, da če je prekršek storjen proti zakoncu, zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju, krvnem sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju, posvojencu, rejniku, rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe, ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 150.000 (627 EUR) do 300.000 (1255 EUR) tolarjev. [3]
2. NASILJE V DRUŽINI KOT KAZNIVO DEJANJE
V 191 KZ-1 ni natančno določeno, zoper koga je lahko storjeno kaznivo dejanje. Drugače kot 6. člen ZJRM-1 ne našteva sorodstvenih vezi, ampak omenja le družinsko ali trajnejšo življenjsko skupnost. Vendar pa tudi prenehanje osebnega razmerja med žrtvijo in storilcem ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja in prav tako tudi prekrška.
Prvi odstavek 191. KZ-1 opredeljuje možne izvršitvene načine kaznivega dejanja:
- grdo ravnanje,
- pretepanje ali drugačno boleče ali ponižujoče ravnanje,
- preganjanje iz skupnega prebivališča ali omejevanje svobode gibanja ob hkratni grožnji z neposrednim napadom na življenje in telo,
- zalezovanje,
- prisiljevanje k delu ali opuščanju dela,
- drugačno spravljanje v skupnosti v podrejen položaj z nasilnim omejevanjem enakih pravic.
Če je dejanje izvršeno proti osebi, s katero storilec biva v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti, je zagrožena zaporna kazen do pet let. Za primere, ko pa je dejanje izvršeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti, ki je razpadla, dejanje pa je povezano z njo, je v tretjem odstavku 191. KZ-1 zagrožena zaporna kazen do treh let. Kaznivo dejanje nasilja v družini se preganja po uradni dolžnosti.
19. člen ZPND omogoča žrtvi, da sama predlaga sodišču izrek določene prepovedi povzročitelju nasilja, zaradi nasilnih dejanj. Med prepovedi spadajo zlasti, prepoved zadrževati se v bližini stanovanja, vstopiti v stanovanje, zadrževati se v določeni bližini stanovanja, prepoved navezovati stike z žrtvijo itd..
Sodišče lahko izreče ukrep za največ 12 mesecev. Žrtev lahko nato poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar za največ 12 mesecev.
Ker je namen postopka zagotovitev varnosti žrtve, so postopki nujni in prednostni.
[1] Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Ur. l. RS, 70/2006
[2] Lilijana Selinšek; PRAVNA PRAKSA, časopis za pravna vprašanja – 29.1.2009, str. 19
[3] Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Ur. l. RS, 70/2006