V Ustavi RS je v prvem odstavku 54. člena določeno, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. S preživljanjem starši svojim otrokom omogočajo zadovoljevanje temeljnih življenjskih potreb (hrana, oblačila, šolanje, stanovanje, idr.). Obveznost preživljanja med starši in otroki je urejena v Družinskem zakoniku (DZ). V predmetnem članku se bomo posvetili določitvi in spremembi preživnine.

Obveznost preživljanja otrok imata oba starša, s čimer je zagotovljeno načelo enakopravnosti. Kadar starša ne živita skupaj (npr. zaradi ločitve) mora starš, ki ne živi z otrokom, prispevati k njegovemu preživljanju. V skladu z načelom avtonomije je staršema prepuščeno, da se sama sporazumeta o preživljanju (o višini preživnine, o načinu plačevanje preživnine, o porazdelitvi preživninskega bremena, idr.), pri tem pa morata upoštevati otrokovo korist, kar sodišče preveri po uradni dolžnosti. V primeru, ko se starša o preživljanju otrok ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga Center za socialno delo (CSD) in/ali mediator. V kolikor tudi s pomočjo CSD in/ali mediatorja ne dosežeta dogovora, o preživljanju otrok odloči sodišče. Preživnina se določi za vsakega otroka posebej.

V 183. členu DZ je določeno, da morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti oz. po polnoletnosti, najdlje do dopolnjenega 26 leta starosti, če se otrok redno šola, ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Nadalje je v 189. členu DZ določeno, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. V 190. členu DZ je določeno, da mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati koristi otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb – stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila idr.. V 196. členu DZ je določeno, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Tudi sodna praksa je na tem področju enotna in jasna. Tako npr. iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 600/2019 z dne 17.4.2019 izhaja, da ugotovitev stroškov preživljanja ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, ampak na oceni otrokovih povprečnih potreb, ki ne odstopajo od potreb otrok in mladostnikov primerljive starosti. Pri odločanju o višini preživnine gre za rezultat vrednotenja oziroma za določitev prave mere, pri tem pa se upošteva tudi splošna znana dejstva ter posebnosti konkretnega otroka. Določeno je tudi, da so odločilni prihodki, ki sta jih preživninska zavezanca potencialno sposobna ustvariti, ne pa dejansko izkazani prejemki. Bistveno je, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira. Sodišče je zapisalo še, da ima plačevanje preživnine prednost pred kreditnimi obveznostmi.

Določena preživnina pa se lahko tudi spremeni, če se življenjske okoliščine na strani preživninskega zavezanca in/ali preživninskega upravičenca spremenijo tako, da to pripelje do sprememb okoliščin, ki so ključnega pomena za preživnino. Do spremembe preživnine bo prišlo samo na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca, ki mora zahtevo ali predlog podati na sodišče, nato pa sodišče odloča o upravičenosti podanega zahtevka ali tožbe. V 197. členu DZ je določeno, da sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Če se starši sporazumejo o zvišanju ali znižanju z izvršilnim naslovom določene preživnine, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne. O zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine, ki jo morajo starši plačevati polnoletnemu otroku, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Sodna praksa je tudi na področju spremembe preživnine enota. Tožbi za zvišanje ali znižanje preživnine je mogoče ugoditi le, če so razmere bistveno spremenjene. Življenjske razmere se nenehno spreminjajo in zato sleherne sprememba ne more biti bistvena. Tako npr. iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 333/2015 z dne 23.6.2016 izhaja, da je razlog za spremembo preživnine sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. Institut spremembe z izvršilnim naslovom določene preživnine namreč ne zagotavlja spreminjanja preživnine zgolj zato, ker ni ustrezna in tako tudi ne predstavlja pravnega sredstva zoper odločbo, s katero je bila preživnina določena. Spremenjene okoliščine, na podlagi katerih se določi preživnina, vodijo k iskanju novega vrednotnega razmerja med vsemi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev višine preživnine – tako v razmerju otroka do obeh staršev (kjer gre za pravico oz. dolžnost preživljanja) kot v razmerju med staršema kot preživninskima zavezanca (ko gre za porazdelitev preživninskega bremena). Preživnina se lahko določi ali spremeni le tako, da se upoštevajo konkretne okoliščine ob sojenju. Na ta način je mogoče zagotoviti tudi koristi otroka. Tudi iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 1441/2018 z dne 19.9.2018 izhaja, da je pogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki – potrebami otroka in zmožnostjo vsakega od staršev. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka). Sodišče mora v primeru spremenjenih okoliščin na novo poiskati vrednotno razmerje med vsemi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine. Zgolj prehod na višji nivo šolanja (iz osnovne šole v srednjo šolo) sam po sebi še ne pogojuje tudi višjih življenjskih stroškov oz. spremenjenih preživninskih potreb preživninskega upravičenca.