Poskusno delo je institut delovnega prava in je kot tako poglavitno urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).[1] Obenem je področje poskusnega dela lahko urejeno tudi v kolektivni pogodbi, tako kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti kot t.i. podjetniški kolektivni pogodbi. Evidenco kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti objavlja pristojno ministrstvo. Področje delovnih razmerij javnih uslužbencev (ter s tem tudi poskusnega dela) je sistemsko urejeno tudi v Zakonu o javnih uslužbencih.

Namen poskusnega dela je omogočiti delavcu, da ob začetku delovnega razmerja ugotovi, ali mu delo, delovni pogoji idr. ustrezajo. Po drugi strani je namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma ali je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih postavi delodajalec.

Dogovor med delodajalcem in delavcem o poskusnem delu mora biti izražen v pisni obliki v pogodbi o zaposlitvi in lahko traja največ šest mesecev. Če se poskusno delo določi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, se trajanje poskusnega dela določi sorazmerno trajanju te pogodbe in naravi dela. Če se sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto delo, ne sme vključevati poskusnega dela. Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.

V času trajanja poskusnega dela lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok sedem dni. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

V času trajanja poskusnega dela lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Delavec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Na področju poskusnega dela se je že razvila bogata sodna praksa, tako je na primer Vrhovno sodišče RS odločilo, da mora biti delavec vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo, z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev. Ustna seznanjenost s pričakovanji delodajalca zadostuje. 125. člen ZDR-1, ki ureja poskusno delo, ne določa, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije v posebnem internem aktu ali v pogodbi o zaposlitvi.[2]

Vrhovno sodišče RS je prav tako izpostavilo, da v primeru, ko je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljena, mora delodajalec delavcu zagotoviti (dogovorjen) odpovedni rok.[3]

V drugem primeru je sodišče odločilo, da je ob nezakonitem podaljšanju poskusnega dela odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tudi prepozna, saj delodajalec lahko delavcu v skladu z določbo četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 redno odpove pogodbo o zaposlitvi le v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela (za katerega ugotovi, da ga delavec ni uspešno opravil), ne pa veliko kasneje.[4]

V tretjem primeru je sodišče potrdilo, da je institut poskusnega dela namenjen predvsem temu, da delodajalec preveri, ali delo delavca v praksi ustreza njegovim pričakovanjem, vendar to ne pomeni, da delodajalec ni dolžan dokazati ugotovitev, na podlagi katerih je sprejel negativno oceno poskusnega dela. Ne zadošča, da delodajalec dokaže zgolj to, da je uspešnost poskusnega dela negativno ocenil, temveč mora dokazati tudi resničnost dejstev, na katera se takšna ocena opira.[5]

Prav tako je Vrhovno sodišče RS v primeru, ko je delodajalec v odpovedi navedel, da odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem, da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi, delodajalec postopal pravilno. Sodišče je soglašalo s presojo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino izpolnjuje zahteve po obrazloženosti dejanskega razloga za odpoved zaradi neuspešnega poskusnega dela v smislu drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in z vidika le-tega omogoča preizkus njene zakonitosti pred sodiščem. V predmetni zadevi je bil delavec po nastopu dela varnostnika ustrezno seznanjen z delovnimi zadolžitvami, da sta ga po nastopu dela spremljala dva člana komisije za oceno poskusnega dela, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, da je imel naročnik storitev varovanja na objektih katerega je opravljal delo utemeljene pripombe na tožnikovo delo, da sta ga člana komisije in sodelavec, ki ga je uvajal v delo, opozarjali na napake oziroma neustrezno delo in da tožnik ni kazal interesa, da svoj odnos do dela prilagodi zahtevam delovnega mesta ter mu je bila zato pogodba o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljeno odpovedana.[6]

[1]Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZčmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS

[2]VSRS Sodba VIII Ips 248/2017

[3]VSRS sodba VIII Ips 220/2015

[4]VSRS Sodba VIII Ips 222/2016

[5]VSRS Sodba VIII Ips 62/2017

[6]VSRS sodba VIII Ips 85/2016