Dedovanje v Republiki Sloveniji ureja Zakon o dedovanju (ZD). Predmet dedovanja so lahko stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. V ZD je določeno, da se lahko deduje na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. V predmetnem članku se bomo posvetili zakonitim dedičem oz. dednim redom.

Zakoniti dediči so osebe, ki dedujejo zapustnikovo premoženje, kadar le-ta ni napravil oporoke ali je oporoka neveljavna. V ZD je določeno, da na podlagi zakona dedujejo po zapustniku njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Navedene osebe dedujejo po dednih redih, glede na njihovo razmerje do zapustnika. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Prvi dedni red

V prvi dedni red spadajo potomci in zakonec pokojnika, ki dedujejo po enakih delih. V primeru, da pokojnik ni imel otrok, njegov zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red. ZD pozna tudi vstopno pravico, ki pomeni, da del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih. Če umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravniku, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Če zapustnikov zakonec, ki nima potrebnih sredstev za življenje deduje z drugimi dediči prvega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža proti vsem ali proti posameznim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da deduje zakonec celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila. Če drugi dediči prvega dednega reda, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec. Povečanje dednega deleža nasproti zakoncu lahko zahtevajo vsi ali posamezni sodediči. Posamezni sodediči, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, lahko zahtevajo povečanje svojega dednega deleža tudi proti drugim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da dedujejo vsi ali posamezni sodediči celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zašli v pomanjkanje, če bi se delila. Pri odločanju o navedenih zahtevkih  upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost sodedičev ter vrednost zapuščine.

Drugi dedni red

V drugi dedni red spadajo starši in zakonec pokojnika, bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci, starši pokojnika in njihovi otroci ter zakonec pokojnika. Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa drugo polovico zapuščine. Če pokojnik ni imel zakonca, dedujejo vso zapuščino pokojnikovi starši po enakih delih. Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), njegovi vnuki in pravnuki ter njegovi nadaljnji potomci po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci. Če sta pred zapustnikom umrla oba njegova starša, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi preživela zapustnika, potomci, kot pojasnjeno v predhodno. Zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu dedujejo po enakih delih očetov del zapuščine in po materi po enakih delih materin delež. Pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež in po materi materin delež. Če je pred zapustnikom umrl eden od zapustnikovih staršev, pa ni zapustil nobenega potomca, deduje del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, drugi od staršev. Če pa je tudi ta umrl pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi šlo enemu ali drugemu od staršev. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

Tretji dedni red

V tretji dedni red spadajo dedi in babice pokojnika in njihovi potomci. Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil ne potomcev in ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od teh prednikov ene strani  umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci. Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi preživela zapustnika, ded in babica druge strani, njuni otroci, njuni vnuki in njuni nadaljnji potomci.

Posebne določbe za nekatere dediče

Pri posvojitvi imajo posvojenec in njegovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Pri posvojitvi dedujejo posvojenec in njegovi potomci po drugih posvojencih in njihovih potomcih. Posvojitelj in njegovi sorodniki so pri posvojitvi zakoniti dediči posvojenca. Pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih in tudi ti nimajo zakonite dedne pravice po posvojencu in njegovih potomcih.

Zakonec nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena, ali če je njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze ali se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena, ali če se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec vedel ob sklenitvi zakonske zveze. Če zakonec deduje z dediči drugega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči ali vso zapuščino, če je njega vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila. Sodišče pri odločanju o tem upošteva vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca in drugih dedičev ter vrednost zapuščine.

Če starši, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec ali vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi starši zašli v pomanjkanje, če bi se delila. Če je življenjska skupnost med zapustnikovimi starši trajno prenehala, pa le eden od njiju nima potrebnih sredstev za življenje, lahko ta zahteva povečanje dednega deleža tako proti zakoncu, kakor tudi proti drugemu od zapustnikovih staršev. Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preživeli, ki nima nobenih sredstev za življenje, povečanje svojega dednega deleža tudi proti dedičem umrlega. Pri odločanju o tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca oz. dedičev umrlega in vrednost zapuščine.