Kot smo napisali že v predhodnem članku, ureja dedovanje v Republiki Sloveniji Zakon o dedovanju (ZD). Med drugim je z navedenim zakonom (od 25. do 45. člena) urejeno tudi področje nujnih dedičev, kateremu se bomo posvetili v predmetnem članku.

V ZD je določeno, da so nujni dediči pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi straši in njegov zakonec (absolutni nujni dediči). Dedi, babice, bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo posebnih sredstev za življenje (relativni nujni dediči). Naštete osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičene dedovati.

Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati – ta del zapuščine je nujni delež. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji – ta del zapuščine pa je razpoložljivi del.

Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Oporočitelj lahko določi tudi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju.

V ZD je določen način ugotovitve vrednosti zapuščine na podlagi katere se izračuna nujni delež. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo njegovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški njegovega pogreba. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Pri izračunu se ne upošteva in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo v njegov dedni delež.

Pri določanju nujnega deleža se ne upoštevajo tiste osebe, ki bi po zakonitem dednem redu prišle v poštev kot dediči, pa so dedno nevredne ali so bile razdedinjene in tiste osebe, ki bi lahko postale zakoniti dediči, pa so se pred uvedbo dedovanja odpovedale dedovanju zase in za svoje potomce.

ZD ureja tudi prikrajšanje nujnega deleža, Za prikrajšanje nujnega deleža gre, če je zapustnik z oporočnimi razpolaganji in z darili med živimi presegel vrednost razpoložljivega dela zapuščine. Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež. Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež. Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja, nato se vračajo darila. Oporočna razpolaganja se zmanjšajo v enakem razmerju, ne glede na njihovo naravo in njihov obseg in ne glede na to, ali so v eni oporoki ali v več oporokah, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega. Če je oporočitelj zapustil več volil in odredil, naj se kakšno volilo izplača pred drugimi, se to volilo zmanjša le tedaj, če vrednost drugih volil ne zadošča, da bi se kril nujni delež. Oporočni dedič, čigar dedni delež bi moral biti zmanjšan, da bi se dopolnil nujni delež, lahko zahteva sorazmerno zmanjšanje volil, ki jih mora izplačati, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega. Isto velja tudi za volilojemnika, kateremu je oporočitelj naročil, da kaj izplača iz svojega volila. Darila se vračajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstem redu, kakor so bila dana. Istočasno dana darila se vračajo sorazmerno.

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež, lahko zahtevajo samo nujni dediči. Nujni dedič lahko zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj v treh letih od razglasitve oporoke. Vrnitev daril pa lahko nujni dedič zahteva v treh letih od zapustnikove smrti oz. od dneva, ko je postala pravnomočna odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt.

Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež nujnemu dediču. Temu sta namenjena dva pravna instituta, in sicer razdedinjenje nujnega dedila (katerega namen je kaznovanje nujnega dediča zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in do oseb, ki so mu blizu ali zaradi njegovega neprimernega življenja) in odvzem nujnega deleža v korist potomcev (katerega namen je varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca, ki ima pravico do nujnega deleža).