Tretje poglavje Zakona o dedovanju (ZD) ureja področje dedovanja na podlagi oporoke.

V ZD je določeno, da oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Neveljavna je oporoka, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje. Na veljavnost oporoke pa ne vpliva izguba za razsojanje, če je ta nastopila potem, ko je oporoka napravljena.

Oporoka je neveljavna, če je oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti. Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe. Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem. Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod vplivom grožnje ali sile, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna.

Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke. Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke. Razveljavitev oporoke proti nepošteni osebi pa se lahko zahteva dvajset let od njene razglasitve.

Oporoka je veljavna, če je napravljena v obliki, ki jo določa zakon in ob pogojih, ki jih določa zakon. Po ZD poznamo več vrst oblike oporoke, in sicer lastnoročno oporoko; pisno oporoko pred pričami; sodno oporoko; sodno oporoko, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati; oporoko sestavljeno v tujini; oporoko sestavljeno na slovenski ladji; oporoko sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem; mednarodno oporoko in ustno oporoko.

Neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja po uvedbi o dedovanju samo, kdor ima pravni interes, in sicer v enem letu od dneva, ko je zvedel za oporoko, toda najpozneje v desetih letih od razglasitve oporoke. Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke. Oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, ima učinek veljavne oporoke, če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita ali založena in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje.

V oporoki oporočitelj določi enega ali več dedičev. Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja. Za dediča se šteje tudi tisti, ki mu je oporočitelj v oporoki zapustil eno ali več določenih stvari ali pravic, če se ugotovi, da je bila oporočiteljeva volja, naj mu bo dedič. Oporočitelj lahko v oporoki določi tudi osebo, kateri naj gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval. Isto velja tudi za volila. Ne more pa določiti dediča svojemu dediču in ne volilojemniku. Oporočitelj lahko v oporoki zapusti eno ali več volil. Ravno tako lahko določi, naj se kakšna stvar ali pravica, del zapuščine ali vsa zapuščina uporabi za kakšen dovoljen namen. Tistemu, ki mu zapušča kakšno korist iz zapuščine lahko naloži kakšno dolžnost. V posameznih določilih oporoke lahko postavi pogoje ali roke. Za nemogoče, nedovoljene in nemoralne pogoje in bremena, ter take, ki so nerazumljivi ali sami s seboj v nasprotju, se šteje, kakor da jih ni. Za določitev dedičev, volilojemnikov in drugih oseb, ki jim je v oporoki določena kakšna korist, zadošča, če so v oporoki podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so. Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Če nastane dvom, se je treba držati tistega, kar je ugodneje za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost.

Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko v celoti ali deloma, z izjavo dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Pisno oporoko lahko prekliče tudi tako, da jo uniči. Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše. Če je oporočitelj uničil poznejšo oporoko, dobi prejšnja oporoka znova veljavo, razen, če se dokaže, da to ni bila oporočiteljeva volja. Vsako poznejše razpolaganja oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari.

Oporočitelj lahko zapusti v oporoki eno ali več določenih stvari ali kakšno pravico določeni osebi, lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v njeno korist kaj stori, opusti ali trpi. S takim razpolaganjem se praviloma ne določi dedič. Tako razpolaganje je volilo in komur je namenjeno je volilojemnik. Volilojemnik ima na podlagi oporoke pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni. Če je izpolnitev volila naložena več osebam, je vsaka izmed njih odgovorna sorazmernemu delu zapuščine, ki ga dobi, razen, če se da iz oporoke sklepati, da je oporočitelj hotel, naj odgovarjajo drugače. Če oporočitelj ni določil kdo mora izpolniti volilo, so go dolžni izpolniti vsi zakoniti in oporočni dediči v sorazmerju s svojimi dednimi deleži. Upniki oporočitelja imajo pravico zahtevati plačilo pred volilojemniki. Dedič ni dolžan v celoti izpolniti volil, katerih vrednost presega vrednost tistega dela podedovanega premoženja, s katerim je oporočitelj lahko prosto razpolagal. Isto velja za volilojemnika, če vrednost volil ali bremen, ki naj jih izpolni, presega vrednost njegovega volila. V takih primerih se vsa volila in bremena zmanjšajo v enakem razmerju, če ni oporočitelj določil kaj drugega. Volilojemnik ima pravico zahtevati izpolnitev volila tudi tedaj, če je tisti, ki je bil po oporoki dolžan izpolniti volilo, umrl pred oporočiteljem ali se je odpovedal dediščini ali je nevreden, da bi dedoval. Če volilojemnik umre pred oporočiteljem, če se odpove volili ali če je nevreden volilo ugasne. V takih primerih predmet volila ostane tistemu, ki bi ga moral izpolniti, če ne izhaja iz same oporoke, da je imel oporočitelj kakšen drug namen. Volilo ugasne tudi, če je oporočitelj odtujil ali porabil predmet volila ali če je ta predmet drugače prenehal obstajati za oporočiteljevega življenja ali če je bil po naključju uničen po njegovi smrti. Volilojemnik za oporočiteljeve dolgove ni odgovoren. Oporočitelja pa lahko odredi, da je volilojemnik odgovoren za vse ali za posamezne njegove dolgove ali za del kakšnega dolga v mejah vrednosti volila. Če je oporočitelj določil volilo svojemu upniku ima ta pravico, da poleg izpolnitve volila zahteva tudi plačilo svoje terjatve, če iz oporoke ne izhaja, da je bil oporočiteljev namen drugačen. Pravica zahtevati izpolnitev volila zastara v enem letu od dneva, ko je volilojemnik izvedel za svojo pravico in smeh zahtevati izpolnitev volila.