Darilna pogodba je v slovenski zakonodaji urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), in sicer v IV. poglavju oz. v členih od 533. do 545.

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem zavezanec strinja. Odpoved pravici, glede katere ni zavezanca in ki se ne odstopi drugemu, se ne šteje za darilno pogodbo. Za darilno pogodbo se šteje tudi pogodba, ki jo je sklenil darovalec iz hvaležnosti ali kakšne druge moralne obveznosti, če obdarjenec ni imel pravice s tožbo zahtevati darila. OZ pozna tudi mešano darilo, kjer je določeno, da če je po isti ali drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče vrednosti. Navedeno je potrjeno tudi s sodno prakso. Tako npr. iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 668/2022 z dne 14.11.2022 in iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2148/2018 z dne 27.3.2019 izhaja, da huda nehvaležnost, ki je potrebna, da se darilna pogodba oz. darilo prekliče pomeni, da se je obdodarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda nehvaležnosti pri argumentaciji svoje odločitve pa mora v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče.

V OZ je določeno tudi, da če darovalčeva obveznost obsega občasne izpolnitve, ugasne z darovalčevo smrtjo. OZ ureja tudi odškodninsko odgovornost darovalca, in sicer za škodo odgovarja kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to okoliščino zamolči. Darovalec odgovarja za škodo tudi, če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, če je za napako oz. za nevarno lastnost vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

OZ nadalje določa, da mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki, če darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga. Obdarjenec ne more s tožbo zahtevati izpolnitve darilne pogodbe, če le-ta ni sklenjena v pisni obliki. Iz sodbe Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 641/2014 z dne 26.2.2015 izhaja, da je darılna pogodba, kljub temu, da ni bila sklenjena v pisni obliki, veljavna, ker je bila v pretežni meri izpolnjena in je bilo s tem pravno razmerje med pravdnima strankama realizirano kot darilna pogodba.

Darilno pogodbo pa je v določenih primerih in pod določenimi pogoji možno tudi preklicati. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi le-te v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Vendar pa preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Obdarjenec pa lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo tudi zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Zaradi obnašanja proti darovalcu lahko pogodbo prekliče tudi darovalčev dedič. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču. Preklic ni mogoč, če je darovalec obnašanje obdarjencu odpustil. Darovalec pa lahko prekliče darilno pogodbo tudi, če po sklenitvi le-te dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 229/2018 z dne 14.11.2019, pa izhaja, da za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalnih) pravnih poslov. Gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.

Zaradi preklica darilne pogodbe pa nastanejo tudi posledice. Z izjavo o preklicu zahteva darovalec vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Preklic ima za posledico prenehanje darovalčeve obveznosti, če darilna pogodba še ni bila izpolnjena. Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Preklicu darilne pogodbe pa se ni možno odpovedati oz. je odpoved preklicu nična.

V OZ je določeno tudi, da je darilna pogodba ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. Iz sodbe Vrhovega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 69/2016 z dne 1.9.2016 izhaja, da je obličnost pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost in da če nekaj manjka, je pogodba nična. V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.